Ljubezen za pol stoletja

Malo je pesmi, ki prikličejo v spomin tako instantne podobe, kot jih skladba I Will Always Love You: svetlikajoče se oči Whitney Houston in zraven njen zategli glas, ki izpoveduje ljubezen Kevinu Costnerju, hrabremu telesnemu stražarju s pogledom mladega kužka.

Toda podobe iz filma, ki je pred 25 leti postal drugi najbolj donosen film na svetu, album s filmsko glasbo pa najbolj prodajani te vrste vseh časov, pripovedujejo le del zgodbe o skladbi. Ta si status kultnosti zasluži že zato, ker je trikrat osvojila vrh glasbene lestvice revije Billboard, ob smrti dive soul glasbe Whitney Houston se mu je četrtič zelo približala. Še vedno doživlja nove in nove priredbe in velja za eno najbolj priljubljenih skladb na številnih šovih talentov.

Dollyjini občutki krivde

Prva jo je na vrh popeljala ameriška pevka Dolly Parton. Legenda country glasbe, katere zaščitni znak je bujna platinasta pričeska, je pravzaprav tista, ki ima največ zaslug za to, da je svet dobil eno najbolj prepoznavnih ljubezenskih pesmi vseh časov. Z besedami »vedno te bom ljubila« se je poslovila od svojega mentorja in partnerja Porterja Wagonerja (skupaj sta pripravljala oddajo The Porter Wagoner Show in postala zelo priljubljen duet). Po sedmih letih zveze se je menda odločila, da bo na prvo mesto postavila kariero solo pevke. »Le kako naj mu povem, da ga izjemno cenim, a moram oditi?« je za medije opisovala občutke krivde. »Šla sem domov in pomislila: 'Kaj pa počnem najbolje? Pišem pesmi.' Zato sem sedla in napisala to pesem.« To se je zgodilo junija 1973, torej pred 45 leti, na samostojni plošči jo je izdala leto pozneje; že takoj je doživela velik uspeh in se uvrstila na vrh Billboardove lestvice country pesmi, prvič.

Drugič se je to zgodilo osem let pozneje, ko je pesem še enkrat posnela, tokrat za glasbeno komedijo The Best Little Whorehouse in Texas (Najboljša majhna javna hiša v Teksasu), v kateri sta glavni vlogi odigrala Dolly Parton in Burt Reynolds. Film ne sodi ravno med mojstrovine, čeprav je dobil nekaj pomembnih nominacij in bil precej donosen, Partonova pa je z njim postala prva pevka, ki je z eno pesmijo dvakrat dosegla vrh Billboardove lestvice. Z izvirno pesmijo je vzbudila tudi pozornost režiserja Martina Scorseseja, ki jo je leta 1974 uporabil v filmu Alice ne živi več tukaj (pozneje še režiserja Randala Kleiserja za film Moja zabava, 1996), leta 1975 pa jo je zveza country glasbe (Country Music Association – CMA) izbrala za najboljšo vokalistko.

Elvis je ni dobil

Ob prvi izdaji se je v zgodbo vpletel sam Elvis Presley, ki si je menda tudi želel zapeti »Vedno te bom ljubil«. Partonova je bila navdušena nad ponudbo, dokler ni izvedela, kakšna je v takih primerih »stalna procedura«: da pisec besedila na Elvisa prepiše polovico avtorskih pravic. Ponudbo Presleyjevega menedžerja Toma Parkerja je zavrnila, toda to jo je, kakor je lani opisala v intervjuju za CMT (Country Music Television), nadvse potrlo. »Rekla sem: Zelo mi je žal. Potem pa jokala vso noč. Vendarle je bil to Elvis Presley.« Sledila je svojemu srcu, je še povedala, ne glede na to, kaj so ji ljudje dopovedovali, in se vedno spraševala, kako bi pesem zvenela, če bi jo zapel Kralj. »Toda potem jo je zapela Whitney in zaslužila sem dovolj denarja, da bi si lahko kupila Graceland.«

A ne glede na to, koliko uspeha (in denarja) je Dolly Parton prinesla skladba I Will Always Love You, danes pravzaprav bolj malo ljudi ve, da je ona njena avtorica. Ko jo je leta 1992 zapela Whitney Houston za film Telesni stražar, je postala pesem v očeh in ušesih oboževalcev samo njena. Takrat je tretjič osvojila vrh Billboardove lestvice, tokrat stotih najboljših pesmi, in tam vztrajala 14 tednov, prav tako je bila prva na številnih glasbenih lestvicah v Evropi in Avstraliji ter se uvrstila med najbolje prodajane pesmi vseh časov. Še vedno se je drži rekord najbolje prodajanega ženskega singla.

Od suhljatega dekleta do dive soul glasbe

Zanimivo je, da sprva za osrednjo pesem filma, v katerem je dobila Whitney Houston debitantsko vlogo, sploh ni bila mišljena ta, temveč What Becomes of the Brokenhearted Jimmyja Ruffina. Toda ker so jo leto prej, leta 1991, uporabili v filmu Ocvrti zeleni paradižniki, je pevka zahtevala, da poiščejo nov predlog. Našel ga je kar Kevin Costner; sprva menda ni bilo prevelikega navdušenja v ekipi, potem pa se je zamisel očitno prijela in producent David Foster je pesem spremenil v soul balado, pri kateri so prišle do izraza vse karakteristike žametnega glasu Whitney Houston. Spomin na prvotno pesem pa so ohranili tudi v filmu – v prizoru, kjer junakinja svojega telesnega stražarja, ko ta vrže v džuboks žeton in izbere skladbo, podraži: »Ali ni to neka kavbojska pesem?«

Album s filmsko glasbo, na katerem je šest pesmi zapela Houstonova, vključno s še eno uspešnico I Have Nothing, je bil prodan v 42 milijonih izvodov in je postal najbolje prodajani filmski album, I Will Always Love You pa tako rekoč osebni podpis temnopolte pevke. Pesem, kakor so zapisali pri britanskem Telegraphu, zaznamuje tudi njeno transformacijo od sicer tehnično podkovanega, a emocionalno nestabilnega suhljatega dekleta, ki si je le želelo plesati (asociacija na pesem I Wanna Dance With Somebody), do polnopravne dive soul glasbe.

Ko je leta 1994 dobila grammyja za najboljši album leta, sta ji ga izročila Dolly Parton in David Foster. Enajstega februarja 2012 je pesem – le nekaj ur po tistem, ko je odjeknila novica o smrti 48-letne Whitney Houston – spet prišla na lestvice najbolj poslušanih. Dolly Parton je ob slovesu od dive še enkrat uporabila svoje verze: »Whitney, I will always love you.«