Letošnjo božično zgodbo pripoveduje Willy Wonka

Čarli in tovarna čokolade najlepše zadiši prav v predbožičnem času in tega se seveda zavedajo filmski ustvarjalci. Medtem ko na filmskih platnih spet kraljuje Willy Wonka, se tudi legendarna knjiga Roalda Dahla približuje 60. obletnici od prve izdaje. Eno najbolj priljubljenih literarnih del, ki razkriva najpristnejša otroška hrepenenja in hkrati vzgaja starše, je tudi eno tistih, ki je doživelo številne prilagoditve.

Veliko del in literarnih junakov priljubljenega mladinskega pisatelja Roalda Dahla (1916–1990) izvira iz njegovih življenjskih izkušenj in tako je tudi s Čarlijem in tovarno čokolade, kakor je med drugim razkril v svojih zgodbah iz otroštva z naslovom Poba.

Najzanesljivejši okuševalci

Tovarna čokolade Cadbury je dečkom v internatu, kjer je v otroštvu živel tudi pisatelj, večkrat poslala veliko sivo kartonsko škatlo z dvanajstimi tablicami, da so jih pokusili in seveda sporočili ugotovitve. Iz premetene poteze podjetja, ki je spretno izrabilo slast »največjih poznavalcev čokolade na svetu«, kot jih je opisal Dahl, se je porodilo sanjarjenje o malem raziskovalcu v belem plašču, ki v laboratoriju išče najbolj edinstven recept na svetu. Ko je Dahl iskal navdih za novo knjigo za otroke, se je spomnil tistih kartonastih škatel, preostalo pa spet črpal iz – resničnosti.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta bila v Angliji dva velika proizvajalca čokolade, poleg Cadburyja še Rowntree, in med njima je tlelo veliko rivalstvo, ki se je izkazovalo tudi s tem, da sta si pošiljala vohune in poskušala ukrasti recepte, kar je pisatelj prav tako spretno vključil v svoje delo. Glavni junak, Čarli Vedran, kakor ga je v slovenskem prevodu za Mladinsko knjigo poimenoval Milan Dekleva, pa je kakor številni Dahlovi junaki preprost, skromen deček, odrinjen na rob družbe.

Medtem ko se skupaj z družino – obojimi starimi starši, priklenjenimi na posteljo, materjo ter očetom, ki komaj zasluži za tri skromne obroke iz zelja na dan – v napol porušeni hiši na robu mesta prebija iz dneva v dan, pride iz bližnje tovarne čokolade, ki je po skrivnostnem zaprtju spet začela delovati, novica, da je lastnik, ekscentrični Vili Majavšek, skupaj s svojimi tablicami čokolade v svet poslal pet zlatih vstopnic. Z njimi bo pet srečnih otrok vstopilo v čudežni in skrivnostni svet nastajanja čokolade in drugih mogočih in nemogočih slaščic ter si predvsem zagotovilo zalogo čokolade, ki je ne bodo mogli pojesti vse življenje.

Začelo se je tekmovanje, ki hkrati razkriva vse hibe vzgoje otrok, kajti za vstopnico se lahko zares potegujejo le nasledniki premožnih oziroma tisti, ki so jim starši pripravljeni dati vse na svetu. Čarli v primerjavi z njimi nima možnosti, to ve on in ve njegova družina. Toda dogajajo se tudi čudeži …

Prvi popravki

Knjiga Čarli in tovarna čokolade pri obravnavi razvajenih in nevzgojenih otrok ne štedi z besedami, prav tako starše, ki jih pošiljajo v svet, brez posebnega olepševanja spomni, da je to njihova krivda. Različice, ki jih bere današnja mladina, so morda že prilagojene sodobnejšim pogledom na vzgojo, prav tako so omiljeni nekateri stereotipi. A resnici na ljubo je prve prilagoditve delo doživelo med nastajanjem. Pisateljeva žena Felicity Dahl je tako pred nekaj leti za britanski Guardian razkrila, da je bil glavni junak sprva temnopolti deček, Dahlov biograf Donald Sturrock pa je pojasnil, da mu je spremembo svetoval njegov agent, ki je menil, da temnopolti junak ne bo tako pritegnil bralcev. To razkritje je sicer malo presenetilo javnost, saj so dotlej Dahla v zvezi s to knjigo obtoževali rasizma.

V prvi izdaji, ki je izšla 17. januarja 1964, so namreč bili Jodlarji (v izvirniku Oompa Loompas) opisani kot pigmejci, tako so bili tudi narisani (prvo izdajo je ilustriral Joseph Schindelman). Ko so začeli načrtovati filmsko priredbo, je ameriška organizacija za državljanske pravice temnopoltih (NAACP) opozorila, da uvoz Jodlarjev v Majavškovo tovarno preveč spominja na suženjstvo. Dahl, ki je sicer vztrajal, da v ozadju nikakor ni rasizma, se je s pomisleki strinjal in objavil popravljeno izdajo.

Še številnejše popravke dobivajo sodobnejše izdaje in tudi vedno znova spodbudijo burne polemike. Letos je, denimo, Puffin Books, izpostava britanske založbe Penguin Books za otroško literaturo, vnesel več kot 80 sprememb. Med drugim so črtali navedbe besede debel, denimo pri opisu Avgusta Zlimana, enega izmed dobitnikov zlate vstopnice, in nor, izpustili so opise naklonjenosti enega od otrok do orožja ter navedbe, ki se nanašajo na fizično kaznovanje. Odstranili so tudi opise fizične podobe Jodlarjev (na primer glede višine, življenja na drevesih in oblačenja v jelenje kože).

Otroška želja, ki ne zastara

A ne glede na to, da je Čarli in tovarna čokolade delo, ki je nastajalo v nekih drugih časih in to tudi odseva, ostaja eno najbolj priljubljenih in najbolj prodajanih del za otroke. Kajti želja, da bi se lahko potopili v skrivnostni svet čokolade in si zagotovili neizčrpen vir sladkarij, ne zastara. Tako so tudi filmske različice postale uspešnice. Prva, Willy Wonka & the Chocolate Factory, je izšla leta 1971 z Genom Wilderjem v vlogi Vilija Majavška oziroma Willyja Wonke, kot je globalno bolj prepoznavno ime. Film ni bil ravno finančna uspešnica, kakršno bi si želeli, a so ga dobro sprejeli kritiki, s številnimi televizijskimi ponovitvami je sčasoma postal klasika. Roald Dahl, čeprav je naveden kot scenarist, se je od filma oddaljil, saj se ni strinjal z nekaterimi spremembami, motilo ga je tudi, ker je močnejša vloga pripisana Majavšku kot Charlieju.

Leta 2005 je sledila nova različica. V filmu Tima Burtona Čarli in tovarna čokolade je spet bolj v ospredju (tipično po Burtonu) ekscentrični Vili Majavšek, ki ga je zaigral Johnny Depp. Film je kljub slabšim ocenam kritikov postal uspešnica in v tistem letu osmi najbolj donosni film.

Tudi najnovejši film sledi liku, ki so ga filmski ustvarjalci očitno prepoznali za bolj zanimivega za občinstvo, kot je naslovni junak. Wonka pripoveduje zgodbo o lastniku tovarne čokolade, preden je postal lastnik tovarne čokolade. Mladi Wonka je 27-letni Timotée Chalamet, film je režiral Paul King, ki se je že proslavil z ravno tako božično prijetnim in prikupnim medvedkom Paddingtonom. In tokrat je Willy Wonka tisti, ki je na lovu za svojimi sanjami …