Dogodek, pojav v naravi, ki povzroči veliko škodo in trpljenje – tako jezikovni portal Fran razlaga ujmo, ki je gotovo ena prvih besed, na katere pomislimo, ko se spomnimo leta 2023. Tako tudi misli večina glasujočih v izboru za besedo leta, ki ga je osmo leto pripravil Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Ujmo je za svojo besedo leta izbralo tudi uredništvo Dela in jo prispevalo v nabor enajstih finalistk.

Poleg ujme so bile v konkurenci še besede oziroma besedne zveze bralna pismenost, draginja, gentrifikacija, nevihtna celica, nutrija, osebni zdravnik, »štempljanje«, UI (kratica za umetno inteligenco), vojna in zal (poizvedba z največjim prirastom v tem letu na Franu), ki zelo zgovorno kažejo, kaj vse je v minulem letu zaposlovalo naše misli in polnilo vsakdanje pogovore.

Žival in narava kot prispodoba

Za izbrano besedo leta, o kateri bi lahko rekli, da opisuje dogajanje, ki je lani Slovenijo predstavilo kot šolski primer posledic podnebnih sprememb, je na spletni strani Beseda leta glasovalo okoli 800 od 4200 glasovalcev. V njej so zajete tudi druge sorodne besede, ki so se prav tako znašle med predlogi, kot so voda, poplave, plazovi, sanacija, solidarnost in sočutje, je naštela dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki vodi strokovno komisijo za izbor besede leta. Prav zaradi številnih predlogov, povezanih z lanskimi naravnimi nesrečami, izbor ujme ni presenetljiv.

Precej več obrvi se je dvignilo ob nutrijah, ki so prišle na drugo mesto (na tretjem je bralna pismenost in na četrtem draginja). »To kaže, kako različno Slovenci gledamo na naravo in problematiko v njej. Nekdo vidi posamezno žival, drugi to, kaj se zgodi, ko je primerkov neke vrste preveč,« je razmišljala Simona Klemenčič. V preteklem letu so prav gotovo postale priljubljene tudi zaradi instagramabilnosti, kot je ugotavljal voditelj prireditve dr. Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Razumemo pa jo lahko tudi kot prispodobo dogajanja na političnem (in še katerem) parketu.

A če bi sklepali po včerajšnji razglasitvi, bi lahko rekli, da je strokovno komisijo zelo zaposlovala UI, ki se je znašla na petem mestu. Vpletala se ni le v zasnovo prireditve in govore, ampak je Podjed postregel tudi s pesmijo, ki jo je iz enajstih besed spisal chatgpt. Nastal je strojetvor, letošnja najboljša novotvorjenka, ki poimenuje produkt umetne inteligence in jo je predlagal Marko Koder. Ob njej so se dvigovale obrvi in se je nasmihalo občinstvo, čeprav je v zraku obvisel pomislek, da se temu najbrž ne bomo dolgo smejali. Navsezadnje se je UI dotaknila tokratne pesmi leta Potovanje skozi besedni labirint. Napisal jo je študent medicine iz Maribora Risto Kovachev, ki jo je dal, kot je povedal, jezikovno pregledati umetni inteligenci.

UI so v angleški različici AI za besedo leta izbrali slovarji Collins, podobno so različice te kratice in z njo povezanih pojavov izbrali v drugi državah in pri tamkajšnjih prirediteljih tovrstnih izborov.

Kretnja leta: solidarnost

To vsekakor kaže, da je umetna inteligenca postala del našega vsakdanjika, je ugotavljala Simona Klemenčič. V prihodnje bo zato zanimivo spremljati, kako smo bili fascinirani nad tem, kaj zmore UI, morda pa bomo tudi ugotavljali, kako smo bili naivni, ker si nismo znali predstavljati vseh nevarnosti »Danes je težko predvideti, kaj bo, lahko se samo čudimo in poigravamo,« je dejala vodja strokovne komisije.

Petič so razglasili tudi kretnjo leta, to je postala solidarnost. Komisija Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je sicer v glasovanje uvrstila še kretnje poplava, sirena, etimološki slovar in dostopnost.

V preteklih letih so kretnje leta postale: ustava (2019), koronavirus (2020), PCT (2021), vse je v naših rokah (2022).