Kumarice proti Mozartu

Dobrih deset let je že minilo (na deset let podlage), da lahko Salzburg ponosno pokaže svojo pot moderne umetnosti. Obiskovalce popelje v mestne kotičke, kjer bi pričakovali vse prej kot umetniško delo. Med trgovinicami z dirndli in čokoladnimi kroglicami, samostanskimi obzidji in izložbami z najbolj luksuznimi izdelki tako stojijo umetniške instalacije. Festivalsko mesto je namreč v zadnjem desetletju postalo tudi muzej na prostem. Salzburška fundacija je v sodelovanju s Fundacijo za umet­nost in kulturo iz Bonna med letoma 2002 in 2010 vsako leto povabila mednarodne umetnike, da so oblikovali umetniško delo za javni prostor. Obiskali so mesto, spoznavali zgodovino, kulturo in arhitekturo, izbrali lokacijo in nanj postavili umetnino, posebej zasnovano za to priložnost in ta kraj. Trinajst umetniških del različnih avtorjev tako izpolnjuje cilj fundacije, ki je želela umetnost približati ljudem. Glede na številne turiste, ki zdaj po mestu tavajo z elektronskimi zemljevidi lokacij, je misija uspela.

A leta nazaj je bilo drugače. Lokalna skupnost je bila vse bolj razburjena. Umetniška dela so bila sicer v celoti financirana z zasebnimi sredstvi, toda varuhe baročne mestne krajine je takoj zmotila kocka v parku Furtwängler ali pa zlata krogla, postavljena na Kapitelplatz, tik pod salzburško trdnjavo. Šele sčasoma so prebivalci postali bolj odprti, čeprav si ni »nihče mislil, da bo trajalo deset let«, je v intervjuju za dunajski časnik Die Presse pred časom povedal umetniški vodja salzburške fundacije Walter Smerling. V nobenem drugem mestu ni primerljivega projekta, v katerem bi umetnost v javnem prostoru nastajala tako neprekinjeno in zgolj z zasebnimi sredstvi, je še dodal.

Umetnini Stephana Balkenhola domačini pravijo Mozartova kroglica.FOTO: Salzburg.info

V Salzburgu so umetniške instalacije do danes postale ne samo sprejemljive, ampak celo ikonične, med njimi najdemo najbolj fotografirane dele mesta. Med take zagotovo spada sedmi projekt iz leta 2007 z imenom Sphaera (staro grško ime za kroglo) na Kapitelplat­zu zraven salzburške katedrale. Monumentalna krogla z zlatim sijajem, v kateri odseva sonce, je visoka približno devet metrov, na njenem vrhu pa stoji moški, oblečen v belo srajco in črne hlače. Moški je brez izraza in čustev, slehernik, anonimnež. Enako nevtralnost izraža njegova ženska dvojnica (Ženska v skali, Tos­caninihof). Svoj odgovor, kdo sta, moramo poiskati sami. Obe deli je ustvaril nemški umetnik Stephan Balkenhol.

Trnuljčica, ki jo lahko
obudi obiskovalec

Avstrijski umetnik Erwin Wurm, mojster humorja, pa je v parku Furtwängler (nasproti festivalskih dvoran) postavil pet »kumar« v človeški velikosti, ki so videti kot bitja, ki rastejo iz asfalta. Tako je umetnik banalne predmete povz­dignil v umetnine, ki lebdijo med kritično ironijo in parodijo. Kajti kumare (Gurken) naj bi predstav­ljale ironično podobo človeka.

Prvi umetniški projekt je leta 2002 ustvaril nemški slikar in kipar Anselm Kiefer v parku Furtwängler. Gre za umetniško instalacijo A.E.I.O.U. v posebnem prostoru – kocki. Tu so svinčeni volumni, iz katerih rastejo veje maroškega trna, tu je stenski napis, slika velikega formata, ki se nanaša na pesem Ingeborg Bachmann ... Sam naslov se sicer navezuje na cesarja Friderika Tretjega in njegovo geslo Austria Est Imperare Orbi Universo (Avstrija mora vladati svetu). Prostor so zgradili natančno po umetnikovih željah in je zamišljen kot »Trnuljčica, ki jo lahko obudi vsak gledalec«.

Srbska umetnica Marina Abramović je v Salzburgu leta 2004 ustvarila instalacijo Mozartov duh. FOTO: Wikipedija

Srbska umetnica Marina Abramović, tako imenovana babica performansa, je v Salzburgu leta 2004 ustvarila instalacijo Mozartov duh (Spirit of Mozart). Sestavlja jo osmerica stolov na prometnem križišču ob mostu Staatsbrücke, pred njimi stoji petnajst metrov visok sedež iz nerjavnega jekla. »Sedi na stol. Zapri oči, Pozabi nase. Izgubi se v času,« so navodila umetnice, ki tako vabi h kontemplaciji in miru v sicer živahnem mestu. »Kdor dovolj dolgo sedi in razmišlja, bo lahko navezal stik z nevidnimi silami,« je o svojem delu povedala Abramovićeva.

Mozartova figura na Ursulinenplatzu je pred leti tako razburjala mimo­idoče, da jo je nekdo namazal z rdečo barvo. Foto Salzburg.info

Nemški kipar Markus Lüpertz pa je ustvaril zelo oseben in rahlo bizaren poklon Mozartu (Hommage to Mozart) v obliki skoraj trimetr­ske bronaste figure, v kateri je združil ženski torzo in skladateljev doprsni kip. Kip, ki je torej pol moški in pol ženska, je zaradi grobega materiala bolj podoben osnutku, a ravno s tem naj bi izražal nevarnost vsake umetnosti. Po eni strani torej genialnost, virtuoz­nost, po drugi notranji konflikt, ogroženost, fragmentarnost. Ta novodobni Mozart stoji na Ursulinenplatzu in je bil postavljen leta 2005, četrti po vrsti, kot simbol umetnosti in umetnika v mestu.