Kljub prestavitvi Expa za leto dni se nadaljujejo priprave

Čeprav so nov časovni okvir Expa 2020, od 1. oktobra 2021 do 31. marca 2022, države članice že izglasovale – uradno ga bodo potrdili konec tega meseca –, organizatorji in države udeleženke nadaljujejo priprave. Pri slovenskem paviljonu, ki je velik 1550 kvadratnih metrov, dokončujejo konstrukcijo, sledila bo namestitev električnih in strojnih inštalacij.



Na gospodarskem ministrstvu so pojasnili, da so se zaradi pandemije novega koronavirusa in restrikcij na gradbišču v Dubaju aktivnosti nekoliko upočasnile, kar velja za vse države, ki postavljajo svoj paviljon.

»Zaradi tega bo slovenski predvidoma postavljen z dvomesečnim zamikom, na gradbišču so nastali nepredvideni dodatni stroški, ki jih trenutno še ni mogoče oceniti. Nekaj finančnih posledic je pričakovati tudi zaradi odločitve organizatorjev, da bo prestavljena razstava trajala deset dni dlje, kot bi letošnja,« so povzeli nove okoliščine.

Poleg gospodarskega ministrstva aktivno sodelujejo pri projektu ministrstvo za zunanje zadeve, javna agencija Spirit Slovenija, Slovenska turistična organizacija (STO) in urad za komuniciranje.



Skupna vrednost projekta je (po tekočih cenah) skoraj 10,5 milijona evrov, od tega približno polovico za postavitev in opremo paviljona. Izbrani nosilec za projektiranje in gradnjo je podjetje Riko s projektantom Andrejem Kotnikom (KTNK).
 

Še kako aktualna naslovna tema

Rdeča nit svetovne razstave Povezovanje idej za prihodnost, na kateri so pričakovali več kot 25 milijonov obiskovalcev in na kateri naj bi 192 držav pokazalo, s kakšnimi tehnologijami in rešitvami lahko prispevajo k boljšemu jutri predvsem na področju mobilnosti, trajnosti in priložnosti, se po izkušnjah s pandemijo zdi le še bolj aktualna.



Slovenija se je odločila za predstavitev v sklopu trajnosti, kot zelena (tudi turistična) in z vodnimi viri bogata oaza v Evropi in, v času razstave, puščavi. To povzema tudi ozelenjen paviljon z vodo Magnet designa (Robert Klun, Sandi Pirš), v katerem so zasnovali idejno rešitev in nato še nadgradnjo paviljona v lesu.

Izvedba je v pristojnosti Rika in Andreja Kotnika, ki sta se edina pravočasno prijavila na lanski razpis. »Od tedaj nimamo več vpliva na projekt,« je bil slišati razočaran arhitekt Robert Klun.

»Naša zamisel je bila, da bi to bil projekt, s katerim bi se predstavilo slovensko gospodarstvo – naša inovativnost, znanje, materiali –, in da bi pri izvedbi sodelovala kopica slovenskih podjetij. Upam, da bo kriza zaradi koronavirusa prinesla čas in zavedanje, da to kaže uresničiti in da pri tem ne bo izgovorov,« je poudaril sogovornik.

V podjetju Riko se prepoznavajo za integratorja. »Vedno, tudi pri tem projektu si prizadevamo za močno slovensko komponento, ki jo mora prenesti tudi proračun; tu je omejen. Tudi idejna zasnova je kolikor je mogoče upoštevana, z upoštevanjem regulativ in standardov v državi gostiteljici pa smo projekt še natančneje izdelali. K projektiranju smo povabili več slovenskih arhitektov, poleg Kotnika tudi soavtorja Sandija Pirša,« so pojasnili v Riku.