O Sejšelih posnel oddajo in postal častni konzul

Danes se bo v Vili Vipolže v Goriških brdih sklenilo srečanje častnih konzulov Slovenije. Pravila, kdo lahko postane častni konzul, ni, poudarja nekdanji dolgoletni vodja in soustanovitelj Slovenskega konzularnega zbora častnih konzulov dr. Marko Smole, tudi častni konzul Sejšelov v Sloveniji. Častni konzuli so lahko imenovani za zasluge, lahko so poslovneži, ki opravljajo pomembne posle med državama, podjetniki, investitorji, akademiki ... To so tudi naši sogovorniki, ki razkrivajo, kako so bili povabljeni k opravljanju te funkcije in kakšne so njihove naloge.

Marko Smole, častni konzul Republike Sejšeli od leta 1996

Marko Smole, ki je doktoriral na temo častnih konzulov, je znan kot ustanovitelj in direktor investicijskega podjetja AC Investment, ki se ukvarja z borznimi in nepremičninskimi naložbami in konzultacijami, bil je tudi svetovalec, nadzornik in član več poslovnih skupin, trenutno je tudi direktor Svetovne konzularne federacije (FICAC), ki združuje 3500 častnih konzulov v skoraj sto državah. To funkcijo prostovoljno opravlja že drugi mandat, kar je po njegovih besedah izjemna čast za Slovenijo, Sejšele in zanj osebno.

Častni konzul Sejšelov je postal leta 1996, ko je kot novinar nacionalne televizije tam snemal oddajo in opravil tudi intervju z zunanjo ministrico. »Oddaja je bila lepo sprejeta in kopijo sem poslal na Sejšele, kjer so ravno sprejeli odločitev, da v tem delu Evrope odprejo konzulat, in me povabili k sodelovanju,« pripoveduje. Konec 90. let so v tej mali državi sredi Indijskega oceana začeli intenzivno graditi diplomatsko-konzularno mrežo po svetu.

Marko Smole je postal častni konzul Sejšelov leta 1996, ko je kot novinar nacionalne televizije snemal oddajo na Sejšelih. FOTO: osebni arhiv

»Zaradi svoje geopolitične lege so bili vedno v zgodovini zaželen partner velikim silam in tako je še danes. Ker pa si zaradi majhnosti ne morejo privoščiti več kot šestih veleposlaništev, večina njihove mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev temelji na častnih konzulih. Sejšeli so mondena in prestižna turistična dežela, zato je naša primarna naloga promocija sejšelskega turizma. Tudi število slovenskih turistov hitro narašča – po obisku Sejšelov na milijon prebivalcev smo vedno med prvimi petimi državami na svetu. Imamo odlične odnose in sodelovanje ter oskrbo turistov, kar je tudi zasluga konzulata v Ljubljani,« je povedal sogovornik, ki pokriva območje celotnega Indijskega oceana.

Kot častni konzul opravlja konzularne naloge skladno z dunajsko konvencijo, tudi overovitve dokumentov, pomoč državljanom ob izgubi dokumentov, ob porokah, pri organizaciji sejmov in drugih multilateralnih dogodkih. V Sloveniji je le kakšnih sedem sejšelskih državljanov, tako da je večina dela povezanega s slovenskimi državljani na Sejšelih.

Samir Amarin je 32 let v tej vlogi spremljal vrsto gospodarskih in političnih delegacij, med drugim tudi predsednika dr. Janeza Drnovška na obisk k jordanskemu kralju Abdulahu II. leta 2007. Na fotografiji s takratnim častnim konzulom Slovenije v Jordaniji Issom Muradom, danes članom jordanskega senata. FOTO: osebni arhiv sogovornika

Samir Amarin, častni generalni konzul Hašemitske kraljevine Jordanije od leta 1991

Jordanec Samir Amarin je že pri 18 letih prišel na študij farmacije v Jugoslavijo, v Sloveniji si je ustvaril družino in kot nekdanji sodelavec jordanske ambasade v Beogradu postal tudi kandidat za častnega konzula v samostojni Sloveniji. Bil je eden od prvih štirih častnih konzulov v mladi državi, za katero se je tudi boril (je dobitnik srebrnega ščita policije za sodelovanje ter priznanja in nagrade Vojnih veteranov Slovenije).

Kot pripoveduje, je bil sprejet po hitrem postopku na predlog in povelje pokojnega jordanskega kralja Huseina. V 32 letih je v tej vlogi spremljal vrsto gospodarskih in političnih delegacij, pomembne slovenske politike tako v Jordanijo kot v preostale arabske države, med drugim predsednika dr. Janeza Drnovška na obisk k jordanskemu kralju Abdulahu II. leta 2007 in premiera Boruta Pahorja na obisk k libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju leta 2009, pripomogel je h gospodarsko-političnemu sodelovanju teh držav s Slovenijo.

Predstavlja se kot politično vplivna oseba, ki so ji v Jordaniji bolj ali manj povsod odprta vrata, v Sloveniji, poudarja, pa mnogo manj. Za marsikatero srečanje je dal tudi sam pobudo, čez dva meseca tako prihaja v Slovenijo predsednik jordanskega senata. Sicer je kot magister farmacije tudi poslovnež in je bil predstavnik velikih podjetij, je sodni tolmač za različna ministrstva, policijo in begunske centre, v zadnjem času veliko pomaga v postopkih z begunci.

Samir Amarin poudarja, da Slovenija zamuja številne priložnosti, ki se ji v Jordaniji oziroma arabskih državah ponujajo v turizmu, zdravstvu, gradbeništvu. Foto: osebni arhiv

»Funkcija častnega konzula mi veliko pomeni, je pomembna in jo zelo cenim, veliko lahko naredim, zato mi je zelo žal, ker Slovenija ne izkoristi podpore Jordanije tudi širše na Bližnjem vzhodu oziroma v arabskih državah, ne obudi sodelovanja, ki je zamrlo po razpadu Gibanja neuvrščenih, tako zamuja številne priložnosti, ki se ji v Jordaniji, Iraku, Združenih arabskih emiratih, Siriji, Libiji, Savdski Arabiji ponujajo v turizmu, zdravstvu, gradbeništvu,« našteva sogovornik, ki je s pokojnim direktorjem gradbenega podjetja SCT Ivanom Zidarjem nekoč v te države potoval enkrat na mesec.

Sonja Šmuc, častna konzulka Islandije od leta 2020

»Na Islandiji so prvi imeli parlament, prvi žensko predsednico države. Te posebnosti so me vedno privlačile, in ko je prišlo povabilo veleposlaništva na Dunaju in predhodnika Vlada Lužnika, da prevzamem konzulat, sem bila počaščena. Islandija je prav tako majhna država, všeč mi je bilo, kako so se v finančni krizi resno lotili pregleda rizičnega poslovanja bančnikov in jih kar nekaj sankcionirali,« je strnila Sonja Šmuc, nekdanja izvršna direktorica Združenja Manager in zdajšnja generalna direktorica podjetja Blueberry, ki se posveča razvoju merilne tehnike v industriji.

Sonja Šmuc, častna konzulka Islandije, te dežele pa še ni obiskala. FOTO: osebni arhiv sogovornice

Potrditev je prejela tik pred izbruhom covida-19, tako je še isti hip v sodelovanju z drugimi častnimi konzuli Islandcem v Sloveniji in Slovencem na Islandiji pomagala, da so se lahko vrnili domov. Naloga častnega konzula je tudi, da omogoči izvajanje volitev, kadar so v matični državi. »Volivcev ni bilo veliko, je pa prišla volit družina, ki je med potovanjem po Evropi nekaj mesecev živela v Velenju. Letos poleti je več Slovencev preverjalo, kako je z delom na Islandiji, kaj potrebujejo,« pripoveduje.

Tedaj poišče ustrezne povezave in podpora islandskega zunanjega ministrstva je pri tem zelo dobra, tako da hitro dobijo odgovore. »Imamo dostop do uradnih kanalov države, nimam pa tima ali pisarne kot ambasada, zato tudi naloge niso enake,« pripoveduje.

Islandije še ni obiskala, že leta 2019 je bila povabljena na konferenco častnih konzulov, ki jo organizirajo na štiri do pet let, a ker še ni bila potrjena, se je ni udeležila, je pa bila lani v delegaciji predsednika Islandije Guðnija Thorlaciusa Jóhannessona, ko je pri nas gostoval s soprogo Elizo Reid ter zunanjo ministrico. Zanimivo je bilo biti del islandske delegacije v Sloveniji, pravi. Kot častna konzulka je gostila srečanje s pogostitvijo.

V treh letih se je nanjo obrnilo več Slovencev kot Islandcev, tako tistih, ki živijo na Islandiji, kot tistih, ki tja želijo na delo, denimo v gostinstvo ali gradbeništvo. »Islandija je za Slovenijo zanimiva z vidika tehnologije in znanja v izkoriščanju geotermalne energije, pri ribištvu, za potratne industrije, ki potrebujejo zeleno energijo – tam imajo številna podjetja podatkovne centre,« našteva.

Je pa zelo draga država, tudi zaradi visokih transportnih stroškov zaradi razdalje je za Slovenijo manj zanimiva za uvoz. Tudi islandski trg ni velik, imajo manj kot 400.000 prebivalcev, zato je zanjo tudi manj interesa med izvozniki. »A med zunanjim ministrstvom obeh držav poteka projekt na področju enakih možnosti v diplomaciji, tako da so tudi zunaj gospodarstva stvari, ki jih lahko razvijemo skupaj,« je prepričana.

Nevenka Leban Orešič, častna konzulka Litve od leta 2010

Nevenka Leban Orešič s prvim veleposlanikom Litve v Sloveniji Rimutisom Klevečko FOTO: osebni arhiv sogovornice

Po sodelovanju v Mednarodnem združenju žensk v Sloveniji (Sila) in navezavi poznanstev je sledilo sodelovanje s prvim veleposlaništvom Litve v Sloveniji ob koncertu litovskih glasbenikov v Ljubljani. Na veleposlaništvu pod vodstvom Rimutisa Klevečke so jo kot pianistko, muzikologinjo in glasbeno urednico na Radiu Slovenija prepoznali kot pravo osebo za meddržavno povezovanje na področju kulture.

»Sprejeti vlogo častne konzulke mi je bil izziv, baltiške države so se mi od vselej zdele neznane, obenem so me mirili, da ne bom imela dosti dela in večje odgovornosti, saj je za to pristojna ambasada, a pozneje so jo ukinili in tako sem ostala edina uradna litovska predstavnica v Sloveniji,« pripoveduje.

Kljub omejenim pristojnostim je njeno delo večplastno, zajema od organiziranja izmenjav litovskih in slovenskih glasbenih umetnikov, svetovanja slovenskim in litovskim podjetjem pri navezovanju poslovnih stikov, pomoč pri urejanju dokumentacije ob porokah državljanov Litve in Slovenije, ki jih je vedno več, do manj prijetnih dogodkov, kot so izgubljeni dokumenti, prekrški voznikov ...

Med pandemijo je pomagala urejati težave litovskih državljanov zaradi protikoronskih omejitev, ker pa ima častno konzulstvo omejene pristojnosti, mora vsakokrat sodelovati z litovskim veleposlaništvom na Dunaju, ki je pristojno tudi za Slovenijo. Pri svojem delu je odkrila, da imamo z Litvo, ki jo je obiskala dvakrat, že v zgodovinskem pogledu nekaj skupnih točk, od jantarjeve poti do tega, da je Ana Celjska bila nekaj časa kraljica največje države v Evropi, kneževine Litve in kraljevine Poljske.

Med drugim je pripravila koncertne dogodke ob obletnicah samostojnosti Litve v ljubljanskih Križankah in mariborski Kazinski dvorani, kjer je tudi nastopila kot pianistka. Največ ji pomeni, da je radijskim poslušalcem predstavila vsestranskega umetnika, skladatelja in slikarja Mikulajosa Konstantinasa Čiurlionisa, ki ga imenujejo Chopin severa (bila je v njegovi rojstni hiši v Druskininkaju). Za Radio RTV Slovenija je posnela izbor njegovih klavirskih skladb in napisala članke za strokovne glasbene revije.

Letos jo bo tretje leto mogoče srečati na stojnici z značilnimi litovskimi izdelki in predstavitvenimi brošurami na mednarodnem bazarju Sila 14. oktobra v Ljubljani. Pred njo je večji projekt izmenjave odličnih litovskih in slovenskih glasbenih umetnikov. Veliko ji pomeni tudi priznanje, da so zadovoljni z njenim delom, pa tudi, da so častni konzuli, ki delujejo v Sloveniji, povezani v Slovenskem konzularnem zboru.

Akreditacije

Slovenija ima trenutno 13 častnih generalnih konzulatov, ki jih vodijo častni generalni konzuli, 128 konzulatov, ki jih vodijo častni konzuli, in dva konzulata, ki ju vodita vicekonzula. Hkrati je v Sloveniji akreditiranih tudi okoli 70 častnih konzulov tujih držav, med njimi so večinoma slovenski državljani, marsikateri od njih v državi, ki jo zastopa, ni bil in ne govori njihovega jezika.