»Najbolj me je presenetilo, da je sodelavcem uspelo natrenirati velike mačke za prostovoljni odvzem brisa. Ko smo levu operirali sivo mreno, ga oskrbniki niso mogli pripraviti do tega, da bi mu dajali kapljice v oči, zato se mi je zdelo, da je lev zelo občutljiv pri vsem, kar zadeva obraz, a z jemanjem nosno-žrelnega brisa presenetljivo nimamo težav glede na neprijeten občutek, ki smo ga vsi že izkusili. Lev nam je lahko vsem za zgled, je pa res, da ima precej široke nosnice,« je z nasmehom dejal Pavel Kvapil, vodja veterinarske službe v ljubljanskem živalskem vrtu.

Novi koronavirus je spremenil tudi vsakdanjik v ZOO Ljubljana. Opustili so programe, pri katerih bi obiskovalci lahko imeli neposreden stik z živalmi, vsi oskrbniki se testirajo vsak dan, ne samo oskrbniki vrst, ki sodijo med dovzetnejše za okužbo, nosijo maske, zaščitne rokavice in razkužujejo prostore. Očitno so pri preprečevanju širjenja okužbe uspešni, saj od izbruha epidemije med živalmi še niso zaznali okužbe.

V ljubljanskem živalskem vrtu so lani jeseni testiranje razširili še na bris nosno-ustnega dela pri zvereh. Foto arhiv ZOO Ljubljana

Testiranje – pri monitoringu so na začetku sodelovali z veterinarsko fakulteto, saj je bil inštitut za mikrobiologijo in imunologijo preobremenjen z diagnostiko človeških brisov – so uvedli že na začetku epidemije, ko se je pokazalo, da so za okužbo z novim koronavirusom dovzetne tudi živali. Največji strah je, da bi se okužba prenesla na živali, ki bi postale rezervoar za nove mutacije, te pa bi se potem v kakšni morebiti še nevarnejši različici vnovič prenesle na človeka. V živalskem vrtu povrhu živi veliko živalskih vrst na precej majhnem prostoru, okužba pa bi se na živali lahko prenesla tako z oskrbnikov kot z obiskovalcev.

Veliko skrb je v prvem pandemičnem letu, novembra 2020, povzročil prenos mutiranega koronavirusa z minkov na ljudi na Danskem. Na danskih farmah so nato pobili 17 milijonov teh živali, ki so jih gojili za krzno, izbruhe koronavirusa so zaznali tudi na tovrstnih farmah na Švedskem, v ZDA, na Nizozemskem in Poljskem. Na Nizozemskem so že lani farme minkov zaprli, prepoved vzreje minkov so napovedale še nekatere druge države.

Malo okužb

Ko se je pokazalo, da se koronavirus izloča tudi prek blata, so v ZOO Ljubljana začeli jemati brise blata pri vrstah, dovzetnejših za okužbo, pri velikih mačkah in opicah, kar za živali ni moteče. Morebitne okužbe s koronavirusom so spremljali tudi v vzorcih krvi, ki jih tako ali tako jemljejo ob spremljanju zdravstvenega stanja živali oziroma njihovih bolezni, v njih pa so ugotavljali, ali so živali morda koronavirus prebolele asimptomatsko.

»V dveh letih in pol smo jih vzeli dvakrat, vendar asimptomatske okužbe nismo zaznali. Testiranje smo lani jeseni razširili še na bris nosno-ustnega dela pri zvereh, ki smo jih natrenirali, da jim ga lahko vzamemo neinvazivno. Odtlej ga jemljemo enkrat na teden. V več kot 1500 vzorcih, preverjenih s PCR-testiranjem, kolikor smo jih doslej vzeli, se prav tako ni pokazala okužba, kar se mi zdi zelo spodbudno, to namreč pomeni, da imamo dober varnostni protokol,« je povedal Kvapil. Zlasti od lanske jeseni, ko se pojavlja povečano število mutacij, spremljanju morebitnih okužb pri živalih namenjajo še posebno pozornost.

Za okužbe so najbolj dovzetni minki, dihurji, hrčki, mačke, opice pa tudi velike zveri, a ne vse v enaki meri. Foto arhiv ZOO Ljubljana

Kako pa bi ravnali, če bi se okužba v ZOO Ljubljana vendarle pojavila? »Zagotovo bi žival ločili od drugih ter uvedli karanteno in poostrene varnostne protokole, tudi nošenje skafandrov,« odgovarja Kvapil.

Za okužbo so najbolj dovzetni minki, dihurji, hrčki, mačke, opice, pa tudi velike zveri, a ne vse enako. Zadnje raziskave so pokazale, da so nekoliko bolj dovzetni za okužbo tudi snežni leopardi. Čeprav so o okužbah posameznih živali poročali iz živalskih vrtov po svetu, pa jih je bilo po sogovornikovih besedah v resnici izredno malo. Največkrat so se okužile, kot se je pokazalo pozneje, od asimptomatskih oskrbnikov.

Tako so se denimo okužili levi v zagrebškem živalskem vrtu, ki so nato imeli rahle znake bolezni zgornjih dihal, in osem goril v živalskem vrtu v San Diegu, ki so se okužile pred letom dni kot prvi potrjeni primeri okuženih opic. Zanimivo pa je, da so se tako v Zagrebu, še bolj pa v San Diegu držali zelo strogih varnostnih ukrepov – ameriški oskrbniki so hodili celo v skafandru. Toda kot poudarja veterinar Kvapil, okužba za živali ni bila nevarna, prebolele so jo z zelo blagimi simptomi, tiste, ki so dobile povišano temperaturo, so zdravili z monoklonskimi zdravili, tudi ivermektinom in vitamini.

»Z novim koronavirusom so se okužili tudi morski sesalci, pri mrožih in tjulnjih so zaznali povečano izločanje sluzi in po testiranju ugotovili, da so pozitivni, medtem ko so kalifornijski morski levi, ki živijo tudi v našem živalskem vrtu, manj dovzetni za okužbo. V Belgiji, denimo, so okužbo s koronavirusom odkrili celo pri povodnih konjih, ki so imeli izcedek iz nosu, vendar jim prav tako ni uspelo ugotoviti, kako so se okužili,« je povzel sogovornik.

Dilema o cepljenju živali

Kako živali prenašajo okužbo s koronavirusom, najpogosteje spremljajo oziroma so proučili pri velikih mačkah. »Pokazalo se je, da je potek bolezni precej podoben kot pri človeku. Pri nekaterih je bil že peti ali šesti dan po okužbi PCR-test negativen, nekatere so pozitivne še nekaj časa po okužbi. Ali jih boli glava, ali vohajo, ali jih bolijo mišice in sklepi, pa jih ne moremo vprašati. Tiste živali, ki se okužijo na naraven način, navadno dobro prenesejo okužbo oziroma bolezen,« je povedal.

So pa v ZDA pri snežnih leopardih s pojavom različice delta opazili bolj izrazite znake. Po Kvapilovih besedah je zanimivo, da so to različico po naključju odkrili tudi pri poginulem mladiču perzijskega leoparda v naravi, čeprav ni poginil zaradi koronavirusa, ampak ga je ubil drug leopard. Kot še poudarja, je v literaturi opisanih veliko primerov, a je treba biti zlasti pri posploševanju previden, saj je lahko zavajajoče.

»Denimo, ko so naredili poskus, ali se okužba prenaša tudi med belorepimi jeleni, so šest tednov stare mladičke namerno okužili in ugotovili, da virus prenašajo. Toda treba je vedeti, da pri tako mladi živali imunski sistem še ne deluje, virus so ji nanesli naravnost v smrček, poleg tega v veliko večjih dozah, kot bi bile ob naravni okužbi,« je navedel enega od primerov, ki bi lahko vodili v napačne zaključke.

Kot prvi primer okužene živali v Sloveniji šteje beli dihur, ki se je okužil na začetku decembra 2020. Živel je v gospodinjstvu, kjer so potrjeno zboleli za koronavirusno boleznijo, ter je imel gastrointestinalne težave. FOTO: Tomi Lombar

Velika strokovna tema je cepljenje živali. Kot smo poročali, so jih v nekaterih živalskih vrtovih v ZDA že cepili s prilagojenimi cepivi. Orangutanka Karen in trije drugi orangutani ter pet opic bonobi iz živalskega vrta v San Diegu so bili prvi prebivalci živalskih vrtov, cepljeni proti covidu-19. Po dva odmerka eksperimentalnega cepiva so prejeli že februarja lani.

V začetku lanskega julija so s cepivom, ki ga je razvila in vrtu donirala veterinarska farmacevtska družba Zoetis, cepili tigre, medvede, pume in dihurje v Oaklandu. Čeprav noben prebivalec tega živalskega vrta ni zbolel za covidom-19, so se pristojni odločili za cepilno kampanjo kot proaktiven ukrep za zajezitev virusa. Nekatere svoje prebivalce so z istim cepivom cepili tudi v živalskem vrtu v Denverju.

Toda kot poudarja Pavel Kvapil, so v Evropi glede na malo okužb med živalmi do cepljenja zadržani, poleg tega v Evropski uniji še ni odobreno cepivo za živali, tudi tista, s katerimi so cepili živali v ZDA, še vedno sodijo med eksperimentalna. »V Evropi bomo s tem gotovo še počakali, saj se nam glede na majhno število okužb to ne zdi opravičljivo. Cepili so edino minke na farmah. Sam bi se, če bi bilo cepivo odobreno, odločil za cepljenje le pri zelo izpostavljenih vrstah.«

Po njegovih besedah pa se kljub temu, da o virusu vemo vedno več, poraja tudi vedno več vprašanj. Zanimivo se mu zdi predvsem, da se pri toliko okužbah pri ljudeh pogosteje ne okužijo hišni ljubljenčki, denimo mačke. »Zdaj bomo videli, kaj bo prinesel razvoj dogodkov z omikronom. A mi bomo testirali še nekaj časa, in če bomo vse skupaj izpeljali brez okužb, bomo zelo zadovoljni. Obiskovalce pa prosimo, naj potrpijo z nami, zlasti zdaj pozimi, ko moramo imeti vse notranje prostore, kjer bi se lahko vsaj malo pogreli, zaprte,« je sklenil sogovornik.