Kaj nam pove mrtev pajek in zakaj znanstveniki ližejo kamne

Še preden bo ves svet občudoval največje znanstvene dosežke, ki si bodo prislužili Nobelovo nagrado (podelitve bodo med 2. in 9. oktobrom), se lahko zabavamo ob najbolj nenavadnih in trivialnih rešitvah svetovnih umov. Za ig Nobelovo nagrado, ki izhaja iz besede ignoble (ignore in noble) in jo podeljujejo od leta 1991, se potegujejo dosežki, ki ljudi nasmejijo, a se zaradi njih hkrati zamislijo, kot pojasnjujejo snovalci iz humoristične znanstvene revije Annals of Improbable Research (AIR).

Zmagovalci dobijo v tem slogu veličastno nagrado, bankovec za deset bilijonov dolarjev iz Zimbabveja. Da so vsaj malo v stiku z realnostjo, dokazujejo s tem, da nagrade – spletna slovesnost je bila v četrtek – podeljujejo resnični nobelovci, in ti so deseterici letošnjih ignobelovcev predali dokument pdf, ki ga je bilo mogoče natisniti in sestaviti v tridimenzionalno trofejo, je poročal britanski Guardian.

Stranišče, ki ve več

Pri nagradah se je pravzaprav težko odločiti, katero prej izpostaviti, vsekakor pa je veliko pozornosti požela za področje javnega zdravja, ki jo je prejela ekipa raziskovalca Seung Min Parka z Univerze v Stanfordu za razvoj pametnega stranišča, ki spremlja človeške izločke in ugotavlja znake bolezni, s senzorjem analnega odtisa pa zna tudi identificirati uporabnika stranišča.

Znanstvenik Seun Min Park se je z ekipo posvetil raziskovanju pametnega stranišča. FOTO: Stanford University

Nagrado na področju strojništva sta dobila raziskovalca Te Faye Yap in Daniel Preston z univerze Rice v ZDA, ki sta s svojo ekipo v mrtvih pajkih prepoznala uporabnost za razvoj mehanskih prijemalnih orodij. »Med postavljanjem laboratorija smo na robu hodnika opazili mrtvega, zvitega pajka,« je opisal Yap. »Ko smo ugotovili, da imajo pajki le upogibne mišice, s katerimi stisnejo noge navznoter, pri iztegovanju navzven pa se zanašajo na hidravlični pritisk, se je zgodil trenutek 'aha!'.« Na podlagi tega je ekipa ustvarila prijemalo, ki lahko med drugim zajame predmete nepravilnih oblik.

Med nagrajenci je tudi Jan Zalasiewicz z Univerze v Southamptonu, ki je pojasnil, zakaj znanstveniki radi ližejo kamne. Italijanski geolog iz 18. stoletja Giovanni Arduino je pri prepoznavanju kamnin in mineralov uporabljal okus, sodobni geologi na terenu pa pogosto uporabljajo jezik iz drugega razloga, je pojasnil: »To počnemo zato, da bi pomagali čutilu za vid, in ne za okus, saj se na mokri površini mineralni delci pokažejo bolje kot na suhi.«

Tisti občutek, ko besedo ponoviš velikokrat

Najbolj okusno, ig Nobelovo nagrado za prehrano sta dobila japonska raziskovalca Homei Mijašita in Hiromi Nakamura za raziskave o elektrificiranih jedilnih palčkah in slamicah za pitje. »Z električno stimulacijo je mogoče takoj in reverzibilno spremeniti okus hrane, kar je z običajnimi sestavinami, kot so začimbe, težko doseči,« je dejal Nakamura. Tako je, denimo, kot je dodal, mogoče ojačati občutek slanosti.

Na področju medicine so izstopali raziskovalci, ki so na truplih preverjali, ali ima vsaka posameznikova nosnica enako število dlačic, na področju komunikacij pa znanstveniki, ki so raziskovali ljudi, ki znajo govoriti nazaj.

Nagrado za literaturo so prejeli znanstveniki, ki so raziskovali tisti posebni občutek, ki se lahko pojavi, če isto besedo ponovimo velikokrat, nagrajeni fiziki pa so proučevali vpliv spolne aktivnosti sardel na mešanje plasti vode v oceanih.