S 1. julijem je potnike na Japonskem začela prevažati nova generacija hitrih vlakov šinkansen, ki veljajo za enega najbolj prepoznavnih simbolov dežele vzhajajočega sonca. Novi model z oznako N700S ni samo hitrejši in udobnejši od predhodnih vlakov, ampak je opremljen sodobnimi varnostnimi sistemi, zaradi katerih se vlak lahko pripelje na varno tudi ob potresu. Vlak naj bi, simbolno, začel voziti nekaj tednov pred začetkom odpovedanih poletnih olimpijskih iger v Tokiu. Japonci so namreč tudi prvo generacijo visokohitrostnih vlakov predstavili med igrami leta 1964.

Ob odhodu novega vlaka z glavne železniške postaje v Tokiu so pripravili posebno slovesnost, na kateri je predsednik družbe Japan Railways Šin Kaneko poudaril, da so na vlak ponosni, saj so ga zgradili s številnimi novimi tehnološkimi dosežki. »Z mehanizmom pod vlakom, ki je zdaj lažji in bolj kompakten, smo postavili nov standard v železniški industriji,« je v pogovoru za nacionalno radiotelevizijo NHK povedal Masajuki Ueno, namestnik direktorja oddelka za hitre vlake pri družbi Japan Railways, in izrazil upanje, da bo nova tehnologija pomagala družbi pri gradnji železniških omrežij v tujini.

Vrhoven, najvišji

Najnovejši dosežek japonskega inženirstva je v testnih vožnjah dosegel hitrost 360 kilometrov na uro in se s tem uvrstil na seznam najhitrejših vlakov na svetu. Na liniji Tokaido Šinkansen, ki povezuje Tokio in Osako, bodo potniki potovali s povprečno hitrostjo 285 kilometrov na uro. Za zdaj so delujoči štirje vlaki, do leta 2022 pa naj bi jih kar 40 drvelo po visokohitrostnem železniškem omrežju, so pisali v časniku Japan Times.



Tudi oblika novega vlaka je v primerjavi s predhodniki, kot sta modela N700 in N700A, nekoliko posodobljena. Prednji del je še bolj aerodinamičen, na stranicah pa se bohoti zlati napis Supreme (vrhoven, najvišji). Družba, ki upravlja z vlaki in železniškem omrežjem, zagotavlja, da bo zaradi novega aktivnega vzmetenja vožnja z vlakom odslej tišja, predvsem pa bolj udobna. Poleg udobja so se proizvajalci osredotočili tudi na varnost. Izpopolnili so zavorni sistem, ki omogoča krajši čas zaviranja v nujnih primerih.



To je prvi električni vlak na svetu, ki ga poleg električnih kablov poganjajo tudi litij-ionske baterije. To mu omogoča samostojno vožnjo na kratkih razdaljah, ob izpadu elektrike, denimo med potresom, pa se lahko umakne z najbolj ogroženih območij, kot so mostovi in predori.

Novi pogonski sistem je lažji, zaradi česar ima vlak manjšo porabo energije, je okolju prijaznejši, skrajšal se je tudi čas proizvodnje. Novi sedeži potnikom ponujajo še večje udobje – na pol ležeč položaj, vsak sedež pa ima svojo vtičnico za polnjenje mobilnih in drugih elektronskih naprav. V vagonih sproščeno atmosfero pričara nova osvetljava, svetlobni signali opozarjajo potnike, če pozabijo na prtljago v prtljažnem prostoru, hkrati pa je več prostora za shranjevanje večje prtljage.

Najbolj točni, najbolj varni

Linija Tokaido Šinkansen predstavlja pomembno prelomnico v zgodovini železnic. Leta 1964 je postala prva železniška proga za velike hitrosti na svetu. Po drugi svetovni vojni so zaradi čedalje večjega števila avtomobilov zastoji na japonskih cestah postali resen problem, namesto letalskega potniškega prometa, ki je postajal vse bolj priljubljen v Evropi in Združenih državah Amerike, pa so se na Japonskem na pobudo predsednika narodnih železnic odločili za visokohitrostno železniško omrežje.

Hitri vlak je skrajšal potovalni čas med najbolj razvitimi mesti in spodbudil gospodarski razvoj v državi, spremenil je tudi življenjske navade Japoncev. Priljubljeno angleško poimenovanje bullet train je prevod japonskega izraza dangan resša, s katerim so prebivalci vzhodnoazijskega otoka poimenovali vlak, ko je bil še v razvojni fazi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, v šestdesetih letih pa se ga je oprijel vzdevek superekspres sanj.



Današnje železniško omrežje šinkansen zagotavlja hrbtenico prometnih povezav v deželi; dolgo je 2764 kilometrov, z izjemo najsevernejšega otoka Hokaido, kjer je proga trenutno v gradnji, obsega skorajda vso državo. Na testnih vožnjah so običajni vlaki šinkansen dosegli tudi 443 kilometrov na uro, posebni vlaki z magnetno tehnologijo (maglev) pa so leta 2015 postavili nov svetovni rekord s hitrostjo 603 kilometre na uro.

Veljajo za najbolj točne in najbolj varne vlake na svetu, doslej pa še ni bilo nezgode, ki bi terjala smrtno žrtev. Vse do leta 2011, ko ga je prehitelo kitajsko visokohitrostno železniško omrežje, je bilo šinkansen po številu potnikov največje omrežje na svetu.



Doslej se je več držav odločilo za hitre vlake, med njimi Francija, Belgija, Italija, Španija, Južna Koreja, Kitajska, Turčija, ZDA, Uzbekistan, Nizozemska, Nemčija in Rusija. Na Kitajskem so zgradili že več kot 29.000 kilometrov tirov za vlake velike hitrosti, kar je dve tretjini vseh tovrstnih tirov na svetu. Na Japonskem so napovedali, da bodo do leta 2027 zgradili linijo Čou Šinkansen, do leta 2037 pa naj bi linijo podaljšali še do Osake. Na novi progi bodo vozili magnetni vlaki s povprečno hitrostjo 505 kilometrov na uro. Pot iz Tokia do Nagoje se bo z zdajšnjih 110 minut skrajšala na 40 minut.
–––––––––––––––
Avtor je zaposlen v Delovnici.