Jájce

Beseda jajce je z nami že tisočletja. Prilagodljiva, kot da njena lupina ni trda, ampak spremenljiva skozi dolga časovna obdobja jezikovnih sprememb. Od praindoevropskega *ōh₂u̯i̯o- prek praslovanskega *ajьce, s sorodnimi besedami v sodobnih slovanskih in drugih indoevropskih jezikih.

Etimološka osvetlitev na portalu Franček nakazuje tudi jezikoslovni odgovor na vprašanje, ali je bila prej kura ali jajce. V davni preteklosti je beseda namreč nastala iz samostalnika *h₂u̯i-, ki je pomenil 'ptič', torej je bil ptič (ne ravno kura) v naši jezikovni zgodovini pred jajcem. Seveda pa ne moremo vedeti, ali je pred to besedo za jajce morda kdaj v še bolj davni preteklosti obstajala katera druga beseda.

Kot je za besede iz jedrnega besedišča značilno, tudi jajce v slovenščini nastopa v več pomenih in različnih frazeoloških zvezah. Z jajcem lahko poimenujemo z lupino obdano celico, iz katere se razvije nov organizem, pomeni pa lahko tudi moško spolno žlezo ali kateri koli predmet s podobno obliko, nekako tako, kot je glava ne samo del človeškega ali živalskega telesa, ampak zaradi podobne oblike tudi najokusnejši del zelja.

Bogata frazeologija besede jajce črpa iz prvih dveh pomenov besede. Poudarjamo lahko veliko podobnost med ljudmi (biti [si] podoben kot jajce jajcu), s kukavičjim jajcem pa opredeljujemo zvijačo, s katero obremenimo drugega človeka. Šele iz širšega sobesedila ali konkretne situacije pa lahko razumemo, ali imeti jajca pomeni, da imamo v hladilniku dovolj jajc za pripravo velikonočne potice, ali pa, da se je kdo izkazal z drznimi dejanji.

Ob velikonočnih praznikih jajca tradicionalno barvamo in okrašujemo na najrazličnejše načine, prav tako kot imamo zanje pestra poimenovanja. Naj vam teknejo pirhi, pisanice, pisanke, rumenice ali kakor koli pri vas jezikovno obarvate jajca za veliko noč.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Andrej Perdih.