Grdi, udobni, modni

Sandale in spredaj zaprti natikači znamke Birkenstock glede udobnosti nimajo konkurence. Njihova priljubljenost narašča, številne kopije, ki se pojavljajo zadnja leta, pa so daleč od udobja in kakovosti, po katerih slovijo Birkenstockovi modeli.
Niso samo udobni, so tudi modni, obožujejo jih hollywoodske zvezde in modne ikone, o njihovi priljubljenosti navsezadnje govorijo prodajni rezultati.

Glede na to, da so Birkenstockovi natikači in sandale preplavili ulice – nosijo jih ženske in moški – se človek vpraša, zakaj so nekoč sploh šli iz mode in zakaj smo jih nosili le doma kot copate. Res je, da niso poceni, toda zaradi kakovosti jih je mogoče nositi zelo dolgo. In kaj se je zgodilo, da se je ta tako udobna obutev znova pojavila na modnem prizorišču?
Oživila jih je Phoebe Philo, nekdanja oblikovalka modne hiše Céline, ko jih je pred petimi leti vključila v svojo modno revijo. Zatem so se pojavili še na nekaterih drugih revijah in modnih straneh časopisov. Po krajšem zatišju so se ti, za mnoge grdi natikači lani znova vrnili. Potem ko so jih začeli nositi trendseterji, trendseterke in modne blogerke ter dokazali, da je ta obutev lahko tudi lepa in celo elegantna, se je prodaja potrojila – leta 2018 so prodali kar 25 milijonov parov sandal nemške znamke Birkenstock.

Te ortopedske sandale se iz leta v leto izboljšujejo in danes veljajo za obutev, ki jo je treba imeti. Nedavno sodelovanje družbe Birkenstock, ki obstaja že skoraj 250 let, z znanimi dizajnerskimi imeni, kot je Rick Owens, in modno hišo Valentino je samo še utrdila njihov status priljubljenega obuvala, sploh poletnega.



Nemški proizvajalec obutve je uvedel korenite spremembe v poslovanju leta 2013 in od takrat prvič v častitljivi zgodovini poslov ne vodi nihče iz družine Birkenstock. V nemških cerkvenih knjigah na podeželju v bližini Frankfurta je bil Johann Adam Birkenstock vpisan kot mizar. Proizvodnja obutve in znamka Birkenstock obstajata od 19. stoletja. Takrat je v Frankfurtu Konrad Birkenstock odprl dve trgovini, v katerih je prodajal obutev z valovitim zgornjim delom podplata, ki se je prilagajal obliki stopala.
V prvi polovici 20. stoletja je začel Birkenstock izdelovati gumijaste vložke, ki jih je bilo mogoče vstaviti v katerekoli čevlje. Konradu se je pri tem pridružil tudi njegov sin Carl. Prirejala sta predavanja za zdravnike in objavljala publikacije, v katerih sta razlagala, kako pomembno je skrbeti za stopala. S tem sta pomembno vplivala na nemško ortopedijo.

Ime Birkenstock se je razširilo zunaj Nemčije šele po drugi svetovni vojni. Nekako v času, ko je neki drug Nemec, Klaus Märtens, začel izdelovati obutev z lastnim izumom, zračnimi blazinicami v podplatu, s čimer je nastala še ena globalna znamka obutve, Dr. Martens, se je v družinski posel Birkenstockovih vključil še Carlov sin Karl. Sredi šestdesetih je Karl na znano valovito podlago podplata namestil usnjen pašček in stekla je proizvodnja prvih sandal, ki so danes tako priljubljene, le da obstaja več variacij. Najbolj priljubljene so tiste z dvema paščkoma. Karl je eksperimentiral ter je z mešanjem lateksa in plute prišel do sestave materiala, iz katerega danes izdelujejo podplat obutve.



Kmalu zatem se je nemška izseljenka Margot Fraser vrnila iz ZDA domov in kupila par Birkenstockovih sandal. Prijetno presenečena nad udobnostjo je predlagala podjetju, naj začne prodajati v ZDA. Prvi kupci neuglednih sandal – Nemci pač dajejo prednost praktičnosti, medtem ko so za estetiko manj nadarjeni in jim je tudi manj pomembna – so bili lastniki kalifornijskih trgovin s hrano in čez čas so poleg sadja in zelenjave začeli prodajati tudi sandale. Od takrat so te ciklično prihajale v modo in odhajale iz nje, vedno pa so imele neko število zvestih kupcev.



Za zadnjo veliko vrnitev na prizorišče ima zasluge tudi sprememba poslovanja, ki je potekala nekako hkrati z vrnitvijo priljubljenosti. Karl Birkenstock se je umaknil iz operativnega vodenja družbe, upravljanje in lastništvo pa je prenesel na tri sinove, Christiana, Stephana in Alexa. Sinovom posel ni šel od rok, vladala je organizacijska zmeda, obstajalo je več deset podružnic in modelov, bratje so si med sabo celo konkurirali. Družba ni imela niti prodajne službe. Kupci so odkrivali Birkenstockovo obutev po naključju ali po ustnem priporočilu. Stephan se je povsem umaknil, čez čas si je lastništvo z mlajšim bratom Christianom razdelil še Alex, ki se zdaj ukvarja z nepremičninami v Evropi in ZDA. Raje kot družinski čevljarski posel ima Dalmacijo, ki jo redno obiskuje že več kot dve desetletji in ima tam več nepremičnin. Med drugim je leta 2017 kupil dve desetletji zaprt hotel Ambasador v Splitu in dal zgraditi novega, ki naj bi ga odprli letos. Na Hrvaškem preživi od tri do štiri mesece na leto, najraje v Brelih pri Makarski.

Novo vodstvo je podjetje reorganiziralo in razširilo ponudbo, tako da danes izdelujejo celo vrsto modelov sandal, izvršni direktor Oliver Reichert, nekdanji novinar, pa širi ponudbo tudi z drugimi izdelki, kot so usnjene torbe.

Sedež družbe je v Neustadtu blizu Bonna, proizvodnja pa v Görlitzu pri Dresdnu. Birkenstock zaposluje več kot dva tisoč ljudi. Reichert je prepričan, da zdajšnja priljubljenost sandal ni samo modni hit, ampak nanjo vpliva tudi to, da ženske vse bolj zavračajo neudobno obutev.

Pred časom je družba hotela patentirati valovito obliko podplata, vendar je evropsko sodišče zavrnilo argumentacijo, da gre za enkratno posebnost. A v resnici gre, kajti ponaredki so vedno – ponaredki.