1. Meduze so na svetu že preko 650 milijonov let, kar pomeni da so starejše tako od morskih psov kot tudi od dinozavrov.
2. Ena sama meduza lahko izleže tudi do 45.000 jajčec na dan.
3. Vrsta meduze Chironex fleckeri, ki ji pravijo tudi morska osa, ubije letno več ljudi kot katero koli drugo morsko bitje. Velja za najbolj strupeno žival, njen strup človeka ubije v 3 minutah.
4. Največja poznana vrsta meduz lahko doseže premer 2,5 metrov. Njene lovke so dolge za polovico nogometnega igrišča.
FOTO: David W Cerny/Reuters
5. Meduzina rast se nikoli ne ustavi.
6. Meduze najdemo v približno 400 »mrtvih conah«, predelih oceana, ki so tako onesnaženi, da tam preživijo le meduze in skorajda nobeno drugo živo bitje. Ta območja so globalno že presegla 500.000 kvadratnih kilometrov, njihovo število pa se od leta 1960 vsakih 10 let podvoji.
7. Meduze nimajo možganov, krvi ali živčnega sistema.
8. Da meduza z lovko zadane svojo tarčo, potrebuje le eno mikrosekundo. To premikanje je eno najhitrejših gibanj v živalskem svetu.
FOTO: Max Rossi/Reuters
9. Bližnji sorodnik meduze »Siphonophores« je najdaljša žival na svetu. V dolžino lahko meri do 40 metrov. Za primerjavo, modri kit, največja žival na planetu, lahko v dolžino meri do 34 metrov.
10. Meduze se hranijo z manjšimi ribami, jajci in ličinkami morskih živali ter planktonom, večje pa celo z drugimi meduzami. Za hranjenje uporabljajo isto odprtino na dnu telesa kot tudi za iztrebljanje.
11. Ker za hrano tekmujejo z ribami, jim ljudje pomagamo s prekomernim ribolovom.
12. Izjemno rade imajo umetne konstrukcije v morju, ki jih pospešeno gradimo, pa naj gre za pristanišča, naftne in plinske ploščadi ali pa recimo vetrne elektrarne.
FOTO: Richard Green/Reuters
13. Meduze so evolucijsko prilagojene, da se zadržujejo v velikih jatah. Gre za obrambo pred plenilci, poleg tega pa bi, če se ne bi držale skupaj, težko našle ’partnerja’ za razmnoževanje, saj niso ravno dobre plavalke.
14. Dokaj dobro se znajo premikati po vertikali, glede horizontalnega gibanja pa so v veliki meri prepuščene morskim tokovom. Take velike jate pogosto onesposobijo industrijske obrate kot so jedrske elektrarne in tovarne za razslojevanje vode, ki za delovanje potrebujejo velike količine morske vode, saj lahko jate meduz zamašijo sisteme za prečrpavanje vode.
Cotylorhiza tuberculata. FOTO: Tane-mahuta/Getty Images
Komentarji