Leta 1993 v spopadu z vladnimi silami ubiti kolumbijski mamilarski kralj in vodja medelinskega kartela
Pablo Escobar je imel v časih, ko je bil na vrhuncu moči, v Puertu Triunfu, na območju med Medelinom in Bogoto, velikansko posestvo, na katerem si je dal urediti tudi živalski vrt. Od njegove smrti je 2225 hektarov velika Hacienda Napoles zapuščena, nekatere živali iz živalskega vrta so poginile, nekatere pa so razselili po živalskih vrtovih. Razen povodnih konjev, ki so ostali in se zdaj namnožili tako, da že ogrožajo naravno ravnovesje na tem območju in vzbujajo polemike, poroča
ABC News.
Kolumbijski mamilarski kralj Pablo Escobar leta 1983, ko je bil na vrhuncu svoje moči, z ženo Victorio Henao. FOTO: Stringer/Reuters
Domačini jih imajo radi, tudi zato, ker privabljajo turiste in s tem prinašajo denar, biologi in okoljevarstveniki pa so zaskrbljeni. S štirih živali, treh samic in enega samca, ki jih je Escobar v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ilegalno uvozil v Kolumbijo, se je namreč njihovo število doslej povečalo na skoraj osemdeset primerkov. Prija jim tropsko podnebje Kolumbije, veliko vlage in vodovja v okolici reke Rio Magdalena, v nasprotju s svojo domovino Afriko pa tu nimajo naravnih sovražnikov. Tako postajajo prava težava, klasična invazivna vrsta, ki pa ima na svoji strani javno mnenje. Ljudem so namreč všeč na videz dobrodušni in okorni velikani, ki se vse dneve namakajo v mlakužah, ponoči pa se pasejo po okolici, zato so vsi vladni poskusi, da bi jih iztrebili s pobijanjem, naleteli na ogorčenje in nasprotovanje.
Povodni konji so nevarne živali
Toda povodni konji so tudi nevarne živali. V Afriki nobena divja žival ne ubije toliko ljudi kot oni. Za svoj okorni videz in veliko težo so na kopnem neverjetno hitri, saj tečejo s hitrostjo do 48 kilometrov na uro. Zato z naraščanjem njihovega števila v Kolumbiji narašča tudi nevarnost za ljudi. Potem ko je lani eden izmed konjev napadel in hudo poškodoval okoliškega kmeta, so se znanstveniki lotili študije, v kateri so ugotovili, da bo njihovo število do leta 2035 naraslo že na tisoč petsto živali, če ne bo ukrepov. »Ti povodni konji so eden največjih izzivov na svetu, povezanih z invazivnimi vrstami,« pravi ekologinja na univerzi Quintana Roo v Mehiki in soavtorica študije
Nataly Castelblanco - Martinez. V drugi študiji pa so raziskovalci Kalifornijske univerze v San Diegu opozorili, da prisotnost povodnih konjev slabša kakovost stoječih voda na njihovem območju, kar lahko povzroči izginjanje domorodnih rastlinskih in živalskih vrst.
Escobarjevi povodni konji se v Kolumbiji očitno zelo dobro počutijo. FOTO: Daniel Munoz/Reuters
Sterilizacija je neučinkovita
A za zdaj kolumbijska vlada ne dovoli drugih ukrepov razen sterilizacije. Ta pa je ravno zaradi velikosti, teže in nevarnosti živali tehnično težko izvedljiva in zelo draga. Okrog 8500 ameriških dolarjev stane, da sterilizirajo eno samo žival. Zato jim je doslej uspelo sterilizirati le deset živali, štiri mladiče pa so ujeli in jih premestili v živalske vrtove po Kolumbiji. To pa je po mnenju strokovnjakov veliko premalo, da bi ustavili rast populacije. Kaj se bo z Escobarjevo nenavadno dediščino dogajalo v prihodnje, ne ve nihče.
Komentarji