Enigma v svetu lažnih novic

Ljubljana – Težko si je predstavljati, da je stroj, izumljen pred sto leti, povezan s sodobno tehnologijo, kakršna je tehnologija veriženja podatkovnih blokov. Pa je. Ta stroj je enigma, naprava za šifriranje sporočil, ki so jo uporabljali nacisti med drugo svetovno vojno in katere dekodiranje je po prepričanju zgodovinarjev skrajšalo eno izmed največjih morij v zgodovini. V starem lesenem kovčku jo je v Ljubljano prinesel Britanec Mark Baldwin ali – dr. Enigma.



Baldwin velja za enega izmed največjih poznavalcev te kodirne naprave in že desetletja potuje po svetu ter skozi zgodbo o enigmi uči o pomembnosti digitalne varnosti. V Slovenijo so ga povabili v zagonskem podjetju Verity, ki s pomočjo tehnologije veriženja podatkovnih blokov (blockchain) razvija rešitev za zaznavanje neverodostojnih informacij, tudi lažnih novic in škodljivih vsebin na internetu.

Sorodnost je v kriptografiji, ki je osnova omenjene tehnologije. »Enigma je bila prvi stroj, ki je zagotavljal varno komunikacijo. V sodobnem svetu je vprašanje varne komunikacije povezano z varnostjo na internetu,« je potegnil vzporednico Martin Mikeln, direktor in soustanovitelj podjetja Verity. Drugi pomemben razlog za obisk je, da je dr. Enigma oče njihovega sodelavca Sama Baldwina. Mark Baldwin je bil dolgo zgolj dr. Baldwin – dokler ga niso na Turing Festu, največji IT-konferenci na Škotskem, v šali poklicali dr. Enigma. »S sinom sva menila, da je to prav dobro ime, in od takrat ga uporabljam,« je pojasnil mož, ki danes stoji za enigmo.
 

Večino primerkov so uničili

Napravo za šifriranje, ki na prvi pogled spominja na stari pisalni stroj, je ob koncu prve svetovne vojne patentiral nemški elektroinženir Arthur Scherbius. Pet let pozneje so ustanovili podjetje, ki ga je izdelovalo, a v tem času so tudi oborožene sile prepoznale vrednost stroja in ni trajalo dolgo, da je izginil s trga. Takrat je bila to najboljša naprava za pošiljanje šifriranih sporočil, kar se jih je človek domislil, deluje pa na osnovi poligrafske substitucije, kar pomeni, da se je po vsaki vneseni črki spremenil sistem zamenjave.



Mark Baldwin je ocenil, da so izdelali od 40.000 do 45.000 takih naprav (natančnih podatkov ni), 99 odstotkov teh so uničili. Precej tistih, ki so ostale, najbrž še leži po kleteh ali podstrešjih, ne da bi ljudje prepoznali njihovo vrednost. Na trgu je po mnenju poznavalcev od 350 do 400 naprav, večinoma so trikolutne, od časa do časa se pojavi kakšen nov primerek. Eno so, denimo, lani opazili na bolšjem trgu v Romuniji. Prodajali so jo za 100 evrov. K sreči je prišel mimo profesor računalništva, prepoznal skrivnostno reč, jo kupil in čez čas prodal na dražbi za 42.000 evrov, čeravno bi lahko bila cena še bistveno višja, je povedal Mark Baldwin.

Enigma, ki jo je danes predstavil, ima tri kolute, torej spada med najpogostejše predstavnice svoje vrste. Ima še bistveno redkejšo različico s štirimi koluti, ki jo je bilo mogoče videti, čeravno samo nekaj sekund, v filmu Igra imitacije (2014); v njem so prikazali, kako je skupina znanstvenikov z britanskim matematikom Alanom Turingom (v filmu ga je izvrstno upodobil igralec Benedict Cumberbatch) na čelu dešifrirala delovanje te naprave ter s tem pripomogla k skrajšanju druge svetovne vojne in razvoju računalnikov.
 

Majhna rdeča knjiga

Uporaba enigme ni zahtevala znanstvenega znanja, operater je preprosto moral biti pozoren in vesten pri sledenju pravilom, zapisanih v »majhni rdeči knjigi«, in (skrivnim) dnevnim navodilom. Drugače je bilo pri dekodiranju. Pri tem ni zadostoval niti um 1000 znanstvenikov, zato je bilo treba izumiti stroj.



Na vprašanje, kdo je torej bil večji mojster – mož, ki je naredil enigmo, ali tisti, ki je prispeval k njemu dekodiranju –, je Mark Baldwin brez oklevanja pripisal več zaslug slednjemu. Vprašanje, kdo je bolj zaslužen za to, Alan Turing s skupino znanstvenikov, ki so delovali v angleškem Bletchley Parku, ali poljski matematiki, ki so se zbrali okoli Mariana Rejewskega in dosegli pomembne preboje že prej ter tako olajšali delo britanskim kriptoanalitikom, je bilo prepuščeno zgodovinarjem, danes je bistveno več pozornosti požel sam stroj.

In kako je ta prišel v roke dr. Enigme? »Nisem je ukradel,« je bil njegov prvi odgovor. V mislih je imel napravo, ki so jo pred leti neznanci odnesli iz Bletchley Parka. Enigmo, ki zdaj gostuje v Sloveniji, je imel sprva v lasti avtor knjige Can You Crack the Enigma Code (Ali lahko razbijete kodo enigme). Da bi ljudi spodbudil k nakupu svojega dela, jim je kot nagrado za razbitje šifre ponudil samo enigmo. Ker se po dveh letih to ni zgodilo, jo je prodal Marku Baldwinu. Kako deluje, bo občinstvu pokazal na predavanju v četrtek ob 18. uri v ljubljanski kavarni Sputnik.