Dunajski kavarniški duh na bone

Na Dunaju, ki je tako kot vsa druga turistična mesta v tem času le bleda podoba vrveža, kakršnega je bilo na ulicah mogoče doživeti v preteklih letih, so nekaj življenja v kavarne in restavracije vrnili z boni za meščane. S tem so mestni veljaki, da bi pomagali gostincem, potrkali na tipični dunajski kavarniški duh, Wiener Gemütlichkeit. Kot vse kaže, uspešno, saj so meščani v dobrem mesecu unovčili tretjino bonov v skupni vrednosti deset milijonov evrov.



Socialdemokrati, ki so do zdaj na Dunaju zmagali na vseh avstrijskih svobodnih volitvah, in konservativni narodnjaki, ki tradicionalno prevladujejo med podjetniki, so se zlahka dogovorili o tem, kako dvigniti moralo prebivalstva med epidemijo covida-19 in hkrati pomagati dunajskem gostinstvu, ki dva meseca ni smelo sprejemati gostov.



Župan Michael Ludwig in predsednik mestne gospodarske zbornice Walter Ruck sta sredi maja sporočila, da bo vsak polnoletni prebivalec s stalnim prebivališčem na Dunaju prejel bon za obisk restavracije v vrednosti 25 evrov. Dober mesec pozneje, v zadnjem tednu junija, so napovedani boni prispeli v poštne nabiralnike Dunajčanov.
 

Od prekomernega turizma k prešibkemu

Ljudje, ki so odraščali v nekdanji Jugoslaviji, se verjetno spominjajo bencinskih bonov in bonov za nekatere druge izdelke, ki jih na začetku osemdesetih, po naftni krizi leta 1979, ni bilo dovolj. Starejši od 80 let se spomnijo tudi sistema omejevanja nakupovanja hrane, tekstilnega in drugega deficitarnega blaga v prvih letih po drugi svetovni vojni. Dunajski gostinski boni so nastali iz nasprotnega razloga – cilj akcije ni omejiti potrošnje blaga, ki ga primanjkuje, pač pa povečati promet v gostinstvu. Vsem je jasno, da so razmere v tej gospodarski panogi zelo težke, ne samo zato, ker dunajski gostinski objekti, ki zaposlujejo 60.000 ljudi, zaradi epidemije dva meseca niso delali.



Tudi dunajsko hotelirstvo se je v drugem četrtletju spopadlo z apokalipso: skupno število prenočitev v turističnih objektih je bilo aprila za 98,2 odstotka, maja za 97,4 odstotka in junija za 88 odstotkov manjše kot v istih lanskih mesecih. Lani je Norbert Kettner, direktor dunajske turistične organizacije, moral na tiskovnih konferencah redno odgovarjati na vprašanja o čezmernem turizmu v mestu in težavah zaradi prevelikega števila turistov. Zdaj teh skoraj ni in obstoj številnih hotelskih in gostinskih podjetij je ogrožen.
 

Da bo mir v hiši

Župan Ludwig se zaveda, da Dunajčani radi zahajajo v kavarne in restavracije v svojem mestu, s tem je povezano tudi tisto tipično kavarniško razpoloženje, dunajska prijetnost in udobje, kakor bi lahko prevedli Wiener Gemütlichkeit, uveljavljen izraz za stanje duha meščanov.

To se kaže v besedah natakarja iz stare dunajske kavarne Sperl. Gostu, ki je počasi bral Sperlov jedilnik z dobrimi tremi ducati različnih vrst kave in ni vedel, kaj naj naroči, je svetoval: »Če ne veste, kaj je kaj, naročite zase 'enojno vprego', za gospo soprogo pa 'Marijo Terezijo'. Potem lahko ženo odnesete domov in boste imeli mir vse popoldne!« Enojna vprega v tem primeru je Einspänner, dvojna mocha oziroma mocaccino s stepeno smetano, medtem ko je Maria Theresia (imenovana tudi oranžni kapučino) dvojna moka s stepeno smetano in pomarančnim likerjem.



Za akcijo z gostinskimi boni je Dunaj namenil 40 milijonov evrov iz mestnega proračuna – če bodo unovčeni vsi. Natisnili in poslali so jih 950.000: gospodinjstva z enim polnoletnim članom so prejela bon v vrednosti 25 evrov, gospodinjstva z več člani pa v vrednosti 50 evrov. Vendar Dunajčani niso takoj šli v restavracije. Prva težava je bila, da so tatovi nekaj bonov ukradli iz poštnih nabiralnikov. Nekateri jih poskušajo unovčiti tudi drugače in jih prodajajo po spletu, s popustom seveda. Karitas in druge organizacije za pomoč revnim so takoj sporočile, da so pripravljene sprejeti bone, in Dunajčane pozvale, naj tako pomagajo socialno ogroženim someščanom.

Večina gostincev se je strinjala s sprejemanjem bonov: v akciji sodeluje 3700 od skupno 6500 gostinskih lokalov, kolikor jih je v mestu. Z boni lahko uporabniki plačajo hrano in brezalkoholne pijače. Če je račun manjši od zneska na bonu, ostanka ne vračajo, če ga presega, mora gost seveda doplačati. Do 22. julija so Dunajčani porabili približno 300.000 bonov, kar je nekaj manj kot tretjina vseh. Dunajskemu gostinstvu je to do zdaj prineslo deset milijonov evrov prometa.


 

Boni za taksi in sosedska linija

Dunaj je v času zaprtja države zaradi pandemije pomagal tudi ranljivim skupinam državljanov, zlasti starejšim in kronično bolnim, pa tudi tistim, ki nimajo bližnjih sorodnikov ali prijateljev, ki bi jim lahko priskočili na pomoč. Ljudje so klicali posebno telefonsko številko, ki je delala ves čas, potem je mesto o konkretni pomoči odločalo za vsakega posebej. Večinoma so jim dostavljali pakete s trajno hrano, sadjem, zelenjavo in toaletnim papirjem, za druge storitve (čiščenje, pranje, nakup zdravil, posebne hrane ...) pa so jih napotili na specializirane organizacije.



Da bi preprečili širjenje okužbe v gneči na javnem prevozu, se je mesto med 17. marcem in 26. aprilom odločilo za brezplačno parkiranje v širšem mestnem jedru, kjer je parkirnina sicer 1,1 evra za pol ure. Tudi veliko garažnih hiš v mestu je v času, ko je bilo skoraj vse zaprto, znižalo cene, in sicer na samo pet evrov za 24-urno parkiranje. Poleg tega je mesto vsem gospodinjstvom s člani, starejšimi od 65 let, podarilo bone za prevoz s taksijem v vrednosti 50 evrov na osebo.

V času zaprtja javnih prostorov je mestna uprava stike z občani in vse nujne administrativne naloge opravljala v elektronski obliki. Odprta je bila tudi posebna telefonska »sosedska linija«, na kateri so ljudje izvedeli, kako je mogoče pomagati sosedom, ne da bi se okužili.