Dijaki prostovoljno pustili telefone pri ravnatelju

Dijaki ljubljanske Gimnazije Šentvid so danes pred poukom najprej zavili v ravnateljevo pisarno, kjer so se ločili od svoje najbrž najljubše naprave, mobilnega telefona. To so naredili brez večjega negodovanja, kajti na šoli je danes dan brez mobitela. Pripravili so ga drugo leto in ravnatelj Jaka Erker je tako navdušen nad odzivom, da že razmišlja, kako sprva precej spontano akcijo nadgraditi in oplemenititi ter predvsem postaviti zgled za druge šole.



V ravnateljevi pisarni je tako telefone pustilo skoraj 70 odstotkov dijakov, pet oddelkov v celoti, kakor je poročal Jaka Erker, najslabše so se odrezali četrti letniki. K oddaji mobitelov jih seveda niso silili, je pa jasno pravilo, da jih danes na šoli ne uporabljajo. »Nekateri so ga pustili doma, lahko ga imajo tudi v torbi, a naj ga ne bi vzeli v roke,« je povedal ravnatelj. Danes tako med odmori ne bodo igrali iger, pregledovali spletnih aplikacij in se potapljali v virtualni svet, ampak se bodo posvetili sošolcem in prijateljem, pogovorom, druženju, morda tudi branju knjig.
 

Ves čas osredotočeni na pametni telefon

S telefonim med poukom sicer nimajo težav, saj so za ta čas z učitelji dogovorjeni, da jih ne uporabljajo, nekoliko drugače je med odmori, ko ravnatelj opaža, da te naprave zavzamejo tako rekoč ves njihov čas in pozornost. »Odločili smo se, da ne posegamo v njihovo svobodo glede uporabe mobitelov med odmori, radi pa bi jih opozorili, kako ti vplivajo na človeške odnose,« je poudaril Erker. »To me zelo skrbi, ne le kot ravnatelja, tudi kot starša. Fokus otrok je ves čas usmerjen k pametnemu telefonu, tudi med učenjem vselej malo razmišljajo o tem, ali se bo kaj zgodilo na ekranu. Podobno je z odraslimi, tudi mi ves čas tipamo za to napravo in pogledujemo nanjo.«



Lani, ko je mobilne naprave oddalo 75 odstotkov gimnazijcev, so tudi dlje, ves mesec, na različne načine opozarjali na ta problem, letos so že na začetku šolskega leta določili prvi februar kot dan brez mobitela, akcija ozaveščanja pa je nekoliko krajša. Datum so izbrali povsem naključno, zgolj na podlagi lanske akcije, v prihodnje pa jo nameravajo še nadgraditi. Opozorili bi radi tudi na ekološki vidik in poiskali načine, kako zavržene naprave reciklirati, poleg tega bi radi k podobnim akcijam pritegnili druge šole.
 

Lahko je učni pripomoček

Kakšne možnosti pa sploh imajo šole pri omejevanju rabe mobilnih naprav? Jaka Erker meni, da bi jih morda lahko prepovedali (čeprav to ni smiselno), toda potem bi bil najprej problem ustrezno shranjevanje, najbrž tudi učitelji ne bi bili preveč navdušeni, navsezadnje pa so lahko telefoni nadvse uporabni pri pouku.



Podobno pravi Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje pri ljubljanski fakulteti za družbene vede. Prepovedovanje uporabe mobilnih naprav med mladimi, zlasti najstniki, je popolnoma nesmiselno, kajti prav to je zanje najbolj mamljivo. »Na osnovnih šolah imajo v glavnem dobro rešen problem uporabe mobilnih telefonov, saj so ti med poukom prepovedani, ponekod tudi med odmori. Med srednješolci takih omejitev večinoma ni, zato so pri uporabi razumljivo bolj sproščeni.«
 

Plitva komunikacija

Toda po njegovem prepričanju problem ni le to, da se zaradi tega ne pogovarjajo več toliko, ampak zakaj imajo pametne telefone ves čas v rokah. »Napravo z zmogljivostjo dobrega računalnika uporabljajo predvsem za zabavo, saj jih nihče ni naučil, kako je lahko koristna za druge namene.« Sicer pa je prepričan, da mladi tudi zaradi telefonov danes več komunicirajo med sabo, kot so generacije pred njimi, le da je ta komunikacija bistveno bolj plitva. »Komunicirajo veliko, a brez vsebine.«



Akcije, kakršno danes izvaja Gimnazija Šentvid, so po Puschnerjevem mnenju zelo koristne, saj najstnikom odprejo drugačen pogled na dan.