Neomejen dostop | že od 9,99€
Cerkev v švicarskem mestu Luzern je v sodelovanju z lokalnim raziskovalnim laboratorijem za poglobljeno navidezno resničnost predstavila umetno inteligenco, ki upodablja Jezusa Kristusa. Eksperimentalni projekt z naslovom »Deus in Machina« je bil del širše raziskovalne pobude, namenjene preučevanju odzivov ljudi na umetno inteligenco kot možno versko avtoriteto.
Sistem umetne inteligence je bil zasnovan za komunikacijo v več kot 100 jezikih. Po poročanju medijev, kot sta The Guardian in Jerusalem Post, je bila umetna inteligenca nameščena v spovednici, kjer so obiskovalci prek zaslona lahko postavljali vprašanja in prejemali odgovore v realnem času. Sistem je bil usposobljen na podlagi teoloških besedil, njegov namen pa ni bil nadomestiti tradicionalne spovedi, temveč omogočiti dialog o religiji in krščanstvu.
Obiskovalcem so svetovali, naj ne razkrivajo osebnih podatkov, saj sistem ni bil namenjen spovedi ali osebnemu svetovanju. Teolog Marco Schmid je pojasnil: »To ni spoved. Nismo želeli posnemati tradicionalne spovedi, temveč raziskati, kako ljudje reagirajo na pogovor z Jezusom, ki ga poganja umetna inteligenca.«
V dveh mesecih je več kot tisoč ljudi, vključno s turisti iz držav, kot sta Kitajska in Vietnam, sodelovalo v eksperimentu. Povratne informacije so bile mešane. Po podatkih cerkve je dve tretjini anketirancev označilo svojo izkušnjo kot duhovno, kar je presenetilo organizatorje. Schmid je dodal: »Za mnoge je bila to versko pozitivna izkušnja. To je bilo zame nepričakovano.«
Nekateri uporabniki so poročali o negativnih izkušnjah, pri čemer so navedli, da se jim zdi težko komunicirati s strojem. Eden od lokalnih novinarjev je odzive opisal kot »površne, ponavljajoče in podobne klišejem s koledarjev«. Kljub temu so organizatorji prepoznali potencial sistema kot orodja za lažje razpravljanje o krščanski veri.
Eksperiment je sprožil številne kritike znotraj cerkvenih krogov. Katoliški predstavniki so nasprotovali uporabi spovednice za tehnološke projekte te vrste, medtem ko so protestantski predstavniki izrazili zadržke glede upodobitve Jezusa v takšni obliki. Prav tako so opozorili na tveganje, da bi umetna inteligenca lahko podajala neprimerne ali celo nezakonite odgovore, kar bi bilo v nasprotju s cerkvenimi nauki.
Cerkev je pred izvedbo eksperimenta opravila preizkuse s 30 udeleženci, da bi zmanjšala morebitna tveganja, a se je hkrati zavedala omejitev sistema. Schmid je pojasnil: »Nikoli nismo dobili vtisa, da bi sistem izrekel kaj nenavadnega, vendar tega nismo mogli povsem izključiti.« Zaradi teh negotovosti so se organizatorji odločili, da projekt ohranijo zgolj na ravni eksperimenta.
Kljub omejitvam so organizatorji prepoznali širši potencial sistema. Umetna inteligenca bi lahko delovala kot večjezični duhovni vodnik, ki bi odgovarjal na verska vprašanja in omogočal dostop do verske vsebine širšemu krogu ljudi. »Mislim, da med ljudmi obstaja želja po dialogu z Jezusom,« je dejal Schmid. »Želijo si odgovore in priložnost slišati, kaj bi Jezus povedal.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji