»V današnjem svečanem razpoloženju je London za hip pozabil na težave, s katerimi se Britanija zadnje čase sooča. Preko milijon ljudi, med katerimi so bili mnogi prav prekipevajoče navdušeni, je vzdolž glavnih mestnih ulic opazovalo atraktivno in razkošno, s tradicionalizmom obarvano poročno povorko britanskega prestolonaslednika princa Charlesa in mlade lady Diane Spencer,« je o kraljevi poroki britanskega prestolonaslednika
princa Charlesa in
lady Diane poročala jugoslovanska tiskovna agencija
Tanjug 29. julija 1981,
Delo pa objavilo dan zatem pod naslovom Kraljevska poroka je za en dan zasenčila težave.
Kakšno razpoloženje je vladalo pred kraljevo poroko stoletja na Otoku, je v obširnejšem članku povzela Delova dopisnica
Alja Košak. »Težko je imeti dovolj fantazije, da bi človek lahko na pamet naštel, kam vse so, od spominkov v zlatu in dragih kamnih pa do škatlic vžigalic za 5 penijev, proizvajalci pritisnili kraljevski poročni pečat.« Svojo priložnost so poiskale tudi turistične agencije, ki so k znamenitostim »pritaknile obisk frizerja lady Diane, ogled vrtca, kjer je bila zaposlena, pohod po trgovinah, kjer je kot dekle nakupovala«. Bolj iznajdljive so po trasi poročnega sprevoda med Buckinghamsko palačo in katedralo svetega Pavla za 29. julija odkupile pravico do prostora ob oknu in balkonu, za razgled s prigrizkom in pijačo pa zaračunale po nekaj sto funtov.
Na dan poroke so bile znane zadnje podrobnosti: da bo na slovesnost prišlo petnajst šefov držav in dvanajst generalnih guvernerjev iz Commonwealtha, med drugim grški, francoski, zahodnonemški in islandski predsednik, ameriški predsednik
Ronald Reagan pa da se je po atentatu odločil poslati svojo ženo in da bo med kronanimi glavami zaradi spora okrog Gibraltarja manjkal španski kraljevi par. Skrbi glede varnosti so povzročali tako napet položaj na Severnem Irskem kot tudi nedavni incident, ko je na neki slovesnosti očitno neprištevni fant v bližini britanske kraljice izstrelil nekaj slepih nabojev, in požar blizu ceste, po kateri je bil predviden svatbeni sprevod.
»Policija je že obiskala vse hiše in stanovanja ob več kilometrov dolgi cesti v središču mesta, kjer se bodo pomikale prastare kočije s slavljencema, družinskimi člani in nekaterimi gosti.«
Vse do zadnjega pa ni bilo znano, kakšno obleko bo nosila princesa Diana, saj zakonca
David in Elizabeth Emanuel, ki sta kreirala nevestino obleko, kljub mamljivim ponudbam – največ so ponujale zahodnonemške bulvarske revije – nista hotela izdati niti njene barve. »Radovednežev sta se kreatorja, ki jima je ta posel prinesel ogromno brezplačne reklame, branila z najetimi telesnimi čuvaji.«
Med prejemanjem blagoslova canterburyjskega nadškofa Roberta Runcieja. FOTO: Pa Pa Images/ via Reuters Connect
Bolj pompozna kot kdaj prej
»Čeprav je uradno poroka zasebna zadeva kraljevske rodbine, pa je bila bolj pompozna kot kdaj prej«, med 2500 povabljenci kraljeve družine pa so bile številne ugledne osebnosti iz držav Commonwealtha in najbližjih zaveznic Britanije, je pisalo dan po poroki. »Določeno senco na slovesnost – poleg vsakdanjih skrbi zaradi brezposelnosti in gospodarske krize v državi – pa so vrgli novi nemiri na ulicah siromašnih četrti Liverpoola, kjer so se že tretjo zaporedno noč ponovili spopadi med policijo in skupinami nezaposlene 'obarvane mladine',« skrb zbujajoč je bil tudi položaj v Severni Irski. Vsak čas naj bi pričakovali smrt še dveh pripadnikov Ire, ki sta vztrajala pri gladovni stavki.
Ob srečnem dogodku za kraljevo družino, ko se je 32-letni prestolonaslednik princ Charles vendarle oženil z mlado, 20-letno lady Diano Spencer, je britanski kraljici
Elizabeti II. brzojavko z iskrenimi čestitkami in najboljšimi željami za srečo mladoporočencev poslal tudi predsednik predsedstva SFRJ
Sergej Kraigher v imenu predsedstva SFRJ. Na Bledu, kjer je konec julija pred štirimi desetletji gostovalo 700 angleških gostov, pa so poskrbeli, da so dobili »dodatek k obrokom, predvsem nekaj več pijače. V hotelu Golf, ki je bil zaseden z več kot polovico angleških gostov, so priredili posebno zakusko, domača folklorna skupina pa jim je zaplesala. Pripravili so tudi velikansko torto z angleško krono.«
Ko sta že kot mož in žena zapuščala katedralo svetega Pavla, so tudi navadni smrtniki lahko videli predvsem veličastno dolgo, kar 7-metrsko vlečko.
FOTO: Anwar Hussein Pa Images/ via Reuters Connect
Prvega avgusta so pred slovenske bralce prišle še natančnejše številke. Poroka je stala od 500.000 do 800.000 funtov, »odvisno, kako gledamo«. Antirojalist in član parlamenta
William Hamilton je namreč opominjal na vštetje izgub, ki jih je imelo gospodarstvo, ker so v sredo vsi proslavljali in nihče ni delal. Poročni dan je bil razglašen za praznik. Kraljico Elizabeto je »stalo slovo njenega sina od samskega stanu nekako 25.000 funtov, njega pa okrog 28.500 funtov zaradi safirjev in diamantnega poročnega prstana. Cerkvena glasba 800 funtov, cvetje 2000, vabila 5000, sprejem v Buckinghamski palači 7500 funtov. Najdražja je bila ceremonija sama, ki naj bi požrla kar 330.000 funtov, saj je za red in varnost skrbelo okrog 4000 policistov. Razlika je samo v tem, ker te vsote ni plačala država, temveč policisti sami. Dva tedna križarjenja s kraljevo jahto Britanijo bo stalo še dodatnih 100.000 funtov.«
Eden najbolj gledanih tv-programov
Kot navaja BBC, je poroka princa Charlesa in Diane označevala vrhunec priljubljenosti britanske družine. Po televiziji si jo ogledalo 750 milijonov gledalcev v 74 državah, na londonske ulice, kjer so ženina in nevesto lahko pozdravili v ločenih kočijah, po obredu pa v skupni in na balkonu Buckinghamske palače, se je zgrnilo 600.000 ljudi. Televizijsko poročanje o slovesnosti, ki se je začela ob 11. uri po lokalnem času, se je v katedrali svetega Pavla začelo že ob 7.45, intenzivno so o njem poročali tudi po radiu. Poroka princa Charlesa in Diane še danes ostaja eden njihovih najbolj gledanih programov.
Po poročanju Newsweeka je bila ta poroka za Scotland Yard najbolj varovana operacija do tedaj v Veliki Britaniji, tudi zato, ker se je v Londonu prvič po kronanju kraljice leta 1953 zbralo toliko tujih pomembnežev in kronanih glav, ki bi utegnili privabili tudi atentatorje. Takšne namere sta nekaj mesecev pred tem že izkusila ameriški predsednik Ronald Reagan (30. marca 1981) in papež Janez Pavel II. (13. maja 1981), na slovesnosti pred poroko pa je tudi neki fant v bližini britanske kraljice izstrelil nekaj slepih nabojev. Kraljica Elizabeta II. je dva meseca in pol po poroki doživela resen poskus atentata, ki ga je skušal izvršiti tedaj komaj 17-letni Novozelandec Christopher John Lewis.
Namesto v Jugoslaviji na grških otokih
Prav poročno potovanje je bilo v mesecih pred poroko, sodeč po zbranih prispevkih v Delovi dokumentaciji, poleg stroškov in varnostnih okrepitev v središču zanimanja tudi slovenskega oziroma jugoslovanskega tiska. Med destinacijami, kjer naj bi si kraljeva mladoporočenca privoščila medene tedne, se je namreč omenjal tudi Sveti Štefan v Črni gori.
Francoska tiskovna agencija
AFP je povzela pisanje
Sunday Mirrora, da bosta mladoporočenca medeni mesec preživela v Jugoslaviji, kamor bosta priplula s kraljevsko jahto Britannia prvi teden avgusta. Tudi
Nikola Čiko, tedanji direktor Montenegroturista, je takrat povedal, da so se predstavniki britanske ambasade iz Beograda že pozanimali, kako je z varnostjo prvega para na svetu in ali bo lahko tam v miru preživel prvi teden po poroki. Charles in Diana naj bi na Svetem Štefanu prebivala v hiši številka 118.
A že 6. avgusta, teden dni po prvi poročni noči v Hampshiru v gradu iz 18. stoletja Charlesovega bratranca
lorda Romseyja – v isti sobi sta poročno noč z 20. na 21. november preživela tudi kraljica in princ Filip –, sta z Britannio in 277 člani posadke že plula po Sredozemlju in je tudi v
Teleksu pisalo, da je »zdaj že popolnoma jasno, da nevesta in ženin ne bosta prišla na jugoslovanski otok Sveti Štefan«.
Delov dopisnik iz Rima
Andrej Novak je prav tedaj poročal, da je vprašanje, kje sta Charles in Diana, »trenutno največja skrivnost sredozemskega morja in obrežnih držav«. In da sta dva britanska dopisnika za 2,5 milijona lir najela zasebno letalo ter z njim preletela Sardinijo in okoliške vode, kjer naj bi se razširile vesti, da se bosta mladoporočenca izkrcala na Smaragdni obali.
A o njiju ni bilo ne duha ne sluha, prav tako kraljevske jahte Britannie ni bilo nikjer. »Danes smo izvedeli, da v italijanskem ministrstvu za mornarico, kjer spremljajo gibanje ladje, napovedujejo, da bo jahta Britannia jutri že v Jonskem morju, torej daleč od sardinskih obal,« je Novak poročal 7. avgusta. Charles in Diana sta štirinajst dni medenih tednov preživela na potovanju med grškimi otoki, sklenila pa sta jih v kraljičini poletni rezidenci, na gradu Balmoral na Škotskem.
Prvi pozdrav mladoporočencev, valižanskega princa Charlesa in s poroko še sveže imenovane valižanske princese Diane z balkona Buckinghamske palače
FOTO: PA Images/ via Reuters Connect
Košček torte na dražbo
Čeprav je o poroki princa Charlesa in princese Diane danes znano malodane vse, se vendarle prikažejo tudi presenečenja. Te dni je britanski
Independent poročal, da bodo 11. avgusta pri dražbeni hiši Dominic Winter v Gloucestershiru skupaj s programskima listoma poročnega obreda in poročnega zajtrka prodali košček poročne torte britanskega princa Charlesa in princese Diane. Kos, velik je 17 krat 20 centimetrov, ki na značilnem kupčkastem okrasju nosi kraljevi grb, marcipanov dodatek pa je pobarvan v rdečo, zlato in modro, je po poroki prejela Moyra Smith, zaposlena pri kraljici materi v Clarence House. Njena družina je kos dragocene slaščice hranila do leta 2008, potem ga je odkupil zbiralec in ga bo zdaj prodal.
Za prestolonaslednikovo poroko so spekli kar 23 tort. Glavna je bila sadna, visoka je bila meter in pol, tehtala je kar 102 kilograma, košček gospe Smith pa je bil najverjetneje del torte, ki so jo razdelili osebju v Clarence Housu in bi po štiridesetih letih lahko dosegel iztržek okoli 500 funtov, saj je to zelo zanimiv in edinstven spominek na kraljevo poroko, so prepričani dražitelji.
Komentarji