Ernesto Colnago, ustanovitelj kultnega italijanskega podjetja, ki izdeluje legendarno znamko koles, je pri 88 letih pred dnevi vendarle dočakal prvo
zmago na dirki po Franciji. Na kolesu z njegovim priimkom jo je privozil nihče drug kot Slovenec
Tadej Pogačar in se v Parizu zapisal med največja kolesarska imena.
Opisati zgodovino Colnaga v nekaj stavkih je nemogoče. Njihov zaščitni znak sta tradicija in umetnost, ki sta vpeti v vsak premišljeno izdelan okvir kolesa. Kolesa so znana po estetiki, kakovosti, klasični obliki in tudi po višji ceni. »Klasična oblika je večno lepa,« meni ikona kolesarskega oblikovanja. Colnagu je od nekdaj uspevalo hkrati kombinirati slog in funkcionalnost, s čimer je v svet kolesarstva prinesel številne tehnološke inovacije, kot so ravne vilice, ogljikova (karbonska) vlakna in disk zavore.
Colnagova kolesa se ponašajo z bogato dediščino, saj se je v zlato zgodovino kolesarstva zapisal s Saronijevo zmago na enodnevni dirki Milano–San Remo, Tafijevo zmago na spomladanski klasiki Pariz–Roubaix, Merckxovim rekordom v vožnji na eno uro, zmagah ekipe Mapei in nenazadnje s Pogačarjevo zmago na Touru.
Ernesto Colnago, legenda italijanskega kolesarskega oblikovanja in opremljevalec Pogačarjeve ekipe UAE. FOTO: Arhiv Colnago
Ernesto je z mlajšim bratom Paolom izdelal kolesa za številne odlične kolesarje. FOTO: Arhiv Colnago
Ernesto pri oseminosemdesetih ne spi
Kljub zrelim letom je mojster izdelovanja kolesarskih okvirjev tudi po 75 letih delovanja še vedno patriarh Colnaga. Člani njegove družine vodijo posle na vsakodnevni ravni, a Ernesto je tisti, ki ima zadnjo besedo v podjetju. Zjutraj je pogosto prvi v pisarni ali skladišču, zvečer pa zadnji, ki odide. Njegov ustvarjalni temperament še vedno gori, njegovi tekmeci pa bi bili skrajno nespametni, če bi mislili, da Colnago počiva. »Dokler bom živ, bom vsak dan prisoten v podjetju – ne morejo me izgnati iz lastnega podjetja,« je pred dvema letoma za
cyclingnews.com napol za šalo, napol zares konkurentom poslal jasno sporočilo, da ne bo odnehal. Svoje oblikovalske ideje, teorije in inovacije še vedno na skicah upodablja na papir, tako kot to delajo umetniki, arhitekti in modni oblikovalci. »Še vedno oblikujem in to me ohranja pri življenju. Ponosen sem na to, kar sem
dosegel.«
Posebno vez je stkal z Eddyjem Merckxom, največjim kolesarjem vseh časov. FOTO: Arhiv Colnago
Ernesto je že kot 13-letnik začel delati v tovarni koles Gloria v Milanu. Še dandanes večkrat ponosno poudari, da se je želel rešiti revščine povojne Italije in se zlagal o svoji starosti, da je lahko začel delati pred takratno zakonsko omejitvijo 14 let. Ob delu je mladenič tudi dirkal, a je moral zaradi hude poškodbe misel na tekmovanja opustiti. Leta 1954 je začel izdelovati okvirje in razvil svojo blagovno znamko Colnago. V tem obdobju je Fiorenzu Magniju pomagal pri nastavitvi kolesa, kar mu je prineslo službo poklicnega mehanika ekipe, ki jo je opravljal vrsto let. Z mlajšim bratom Paolom sta nato izdelala kolesa za vrsto odličnih kolesarjev, med njimi so bili Gastone Nencini, Gianni Motta, Michele Dancelli in Eddy Merckx, ki je leta 1972 v Mehiki postavil svetovni rekord v vožnji na čas na eno uro (49,431 kilometra). »Ko leta delaš s perfekcionistom in največjim vseh časov Eddyjem Merckxom, se naučiš, kako narediti dobro kolo,« še danes rad pove.
Pogačar prvi zvezdnik
Colnagova kolesa so se v profesionalnem pelotonu prvič pojavila leta 1974, ko je Giovanbattista Baronchelli na dirki po Italiji skoraj premagal Eddyja Merckxa. Od takrat naprej je vrsta največjih kolesarjev v zgodovini tega športa dirkala na njegovih kolesih: Giuseppe Saronni z ekipo Del Tongo, Nizozemec Joop Zoetemelk, Pavel Tonkov, profesionalna ekipa Alfa Lum, Mapei, Rabobank in Milram, s katerimi je Colnago slavil številne največje zmage in svetovne naslove. Leta 2010 je Colnago postal glavni pokrovitelj in podprl ekipe Bouygues Telecom, Europcar in Thomasa Voecklerja. Poleg ekipe UAE Team Emirates Colnago, katere glavni zvezdnik je Slovenec Tadej Pogačar, danes sponzorira in dobavlja kolesa tudi ekipama Gazprom in Novo Nordisk. Colnago že tri desetletja sodeluje s proizvajalcem športnih avtomobilov Ferrari, prav z uporabo tehnologije formule 1 je leta 1986 prvič predstavil ogljikova (karbonska) vlakna v okvirjih koles in poskrbel za revolucijo v kolesarski industriji. Prijela se je šele leta kasneje z modelom kolesa C35, na katerem se je karbon izkazal za material, ki je dovolj trpežen na tlakovcih in hkrati dovolj lahek za najtežje vzpone.
Logotip kolesarske znamke Colnago. FOTO: Arhiv Colnago
Sedež podjetja je poleg hiše, v kateri živi maestro, v kraju Cambiago dvajset kilometrov od Milana. Del tovarne leži pravzaprav pod Ernestovo hišo, ki jo na vhodnih vratih krasi logotip podjetja v obliki
asso di fiori (križa, barve pri igralnih kartah). Idejo za logotip je dobil ob zapisu novinarja Bruna Raschija, ki je v
Gazzetti dello Sport leta 1970 po zmagi Michela Dancellija na dirki Milano–Sanremo opisal »cvetoče« zmagovalno kolo. Danes je celoten kompleks podjetja posejan z znamenitim emblemom, celo na pokrovih odtokov. Kletna tovarna, v kateri so nekdaj izdelovali jeklene okvirje, je danes namenjena izdelavi koles iz karbonskih vlaken, tj. modelu C64. Muzej, ki je kolesarski ekvivalent pariškemu Louvru, firenški galeriji Uffizi ali newyorškemu Guggenheimu, se ponaša z zakladnico koles, ki jih je Colnago zasnoval in izdelal v svoji karieri, med drugim je razstavljeno zlato kolo, ki ga je leta 1979 izdelal za papeža Janeza Pavla II. Stene, prekrite z velikanskimi fotografijami, pripovedujejo zgodbo o neverjetni Colnagovi karieri: od mladega mehanika ekipe, ki sedi v ekipnih avtomobilih z najbolj zvenečimi imeni kolesarstva: Eddyjem Mercxom v Mehiki, Baronchellijem, Dancellijem, Saronnijem, Tonkovom.
Replike V3Rs tudi pri nas
Ernesto Colnago je ponosen, da italijanska kolesarska industrija po finančni in zdaj še zdravstveni krizi uspešno kljubuje težkim časom, saj so visok tržni delež preplavile globalne blagovne znamke, kot so Specialized, Trek, Giant in druge. Nič presenetljivega torej, da je maja letos kultno italijansko znamko po 66 letih prevzel investicijski sklad Chimera Investments LLC iz Združenih arabskih emiratov, a Ernesto Colnago v podjetju še vedno ostaja vodja razvoja. Prodaja Colnagovih koles se je v zadnjem desetletju sicer zmanjšala, a Colnago upa, da bo sponzoriranje profesionalnega kolesarskega moštva UAE Team Emirates pripomoglo k večji prodaji, zlasti na Bližnjem vzhodu.
V čast Pogačarjeve skupne zmage in najboljšega mladega kolesarja na Touru bodo v Colnagu izdelali 116 replikzmagovalnega modela V3Rs v rumeni barvi in 116 replik enakega modela v beli barvi. FOTO: Luca Bettini/Arhiv Colnaga Foto FOTO: Luca Bettini/Arhiv C
Precejšnje povečanje zanimanja za kolesa so po Pogačarjevi zmagi na dirki po Franciji zaznali tudi v podjetju A2U iz Šenčurja, ki so generalni zastopnik Colnagovih koles v Sloveniji. Direktor podjetja Uroš Globočnik je povedal, da je mladenič s Klanca pri Komendi pravi magnet in izredno zanimiv v marketinškem pogledu. Pričakuje, da bo njegova zmaga pripomogla k večji prepoznavnosti Colnagovih koles v Sloveniji predvsem na dolgi rok. »Če smo letos prodali 50 takih koles, jih bomo naslednje leto 100,« je pojasnil in dodal, da se povprečna cena Colnagovih koles, ki jih kupi kolesarski rekreativec, giblje okrog 4000 evrov, najdražjega doslej pa so prodali za 11.000 evrov.
Na vprašanje, koliko bo treba odšteti za repliko Pogačarjevega zmagovalnega kolesa, še ni znal odgovoriti, je pa povedal, da jih bodo nekaj zagotovo naročili. Pred dnevi je namreč Ernesto Colnago z zanosom napovedal, da jih je drzen duh 22-letnega kolesarja iz Slovenije spodbudil k izdelavi replik zmagovalnega kolesa, s katerim se je Tadej Pogačar kot zmagovalec pripeljal v Pariz in si utrdil svoj status ikone v kolesarstvu. Ker je od zadnjega tako mladega zmagovalca na Touru minilo 116 let, so se pri Colnagu odločili, da bodo v počastitev njegove zmage izdelali 116 replik koles modela V3Rs v rumeni barvi in 116 replik enakega modela v beli barvi.
Tadej Pogačar se je v Parizu zapisal med največja svetovna kolesarska imena. FOTO: Luca Bettini/Arhiv Colnaga
Komentarji