Otroci lahko vodite in usmerjate pogovor v katerikoli skupnosti, naj bo to vaša družina, šola ali širša družba, je na zaključni prireditvi izbora Faca leta 2024 poudarila dr. Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris in odgovorna urednica istoimenskega spletnega časopisa za otroke. V Narodni galeriji v Ljubljani so sedmič podelili priznanja otrokom, ki so nas vse leto navduševali in navdihovali.

»Ni treba zgolj slediti odraslim, nasprotno, tudi mi se lahko veliko naučimo od vas. Bodite ponosni nase in na svoje dosežke in na vse, kar ste že ali še boste prispevali za boljšo prihodnost vseh nas,« je mladim dejala Sonja Merljak Zdovc. Kot je dodala, so se prav zato, ker so otroci lahko naš svetilnik, pri Časorisu odločili, da Faca leta ne bo tekmovanje, kjer bi na koncu zmagal le eden. »Priznanje ne meri, kdo je boljši – vsaka faca meseca je že zmagovalka ali zmagovalec.«

Časorisove face so glasniki sprememb, nosilci novih idej in tisti, ki nam odraslim vedno znova kažejo, kako pomembno je ostati radoveden, pogumen in odprt, so poudarili pri spletnem časopisu za otroke. Po čem se letošnji kandidati razlikujejo od tistih v prejšnjih letih, po čem izstopajo? »Vsako leto nas presenetijo s svojo raznolikostjo in tudi letos so nas. Izstopajo ravno po tem, da nikoli ne vemo, s čim nas bodo presenetili,« je odgovorila odgovorna urednica Časorisa.

Nagovorila jih je tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. »Res ste face – polni ste navdiha, talenta in srčnosti,« je dejala in poudarila, da so njihova dejanja in uspehi tudi pomemben zgled vrstnikom in širši družbi. »Rečemo, da na mladih svet stoji. In bojim se, da danes še toliko bolj kot včasih,« je poudarila.

V letu se naniza toliko fac, kolikor je mesecev, v komisiji, ki vsak mesec presoja med kandidati, so poleg Sonje Merljak Zdovc še predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik, mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, psihologinja Mateja Štirn z ISA instituta in kot predstavnica mladih Taja Zidanšek. »Zame je prava faca tisti, ki ima srce na pravem mestu, ki zna pomagati, ljubiti, se boriti za svoje sanje in zraven še širiti veselje med drugimi. To je nekdo, ki z dejanji dokazuje, da so vztrajnost, prijaznost in pogum recept za premikanje meja. Vesela sem, da sem lahko del te zgodbe, ki pokaže, koliko srčnosti nosimo mladi v sebi. Te zgodbe so dokaz, da lahko skupaj ustvarimo boljši in lepši svet,« je dejala Taja Zidanšek.

Za naš časnik smo se pogovarjali s štirimi facami letošnjega leta.

Svoj prvi dohodek še vedno hrani

Zara Kregar je faca meseca marca in glas, ki ga je mogoče poleg Bena Zupančiča in Martina Gubine slišati v uvodni špici priljubljene oddaje Prvič. Tole je sicer le drobec na njeni glasbeni poti, ki ji brez zadržkov lahko rečemo kar glasbena kariera. Prvič je javno nastopila pri dveh letih in si že takrat prislužila prva dva evra. Ta svoj prvi dohodek še vedno hrani, vedro pove 17-letna dijakinja drugega letnika gimnazije Celje Center.

Že kakšno leto zatem so jo starši vpisali v glasbeno pripravnico in seveda nato še v glasbeno šolo, kjer je dokončala sedem let klavirja, potem pa se vpisala na jazz petje na glasbeni šoli eNota (pri profesorici Nuši Ofentavšek) in klasično petje na Glasbeni šoli Celje, pri profesorju Davorju Mikuliću, kakor našteva gimnazijka, sicer tudi članica treh glasbenih skupin. The Šlager in Gypsy band sta šolski skupini, je pa tudi glas velenjske zasedbe Asix. Ob vsem tem večino nastopov naniza skupaj s kitaristom Ožbejem Bačovnikom, s katerim soustvarjata glasbeno razpoloženje na porokah in drugih zasebnih zabavah.

Pa njen cilj? Ustvarjati avtorsko glasbo, nemudoma odgovori mlada pevka. Pri tem je pravzaprav že v ciljni ravnini: njena skladba je v procesu produkcije in upa, da bo izšla na začetku prihodnjega leta.

Petletniki ne letijo – ali pač?

Tudi Martin Hrovat je dijak, in sicer drugega letnika jeseniške gimnazije, ki se prav tako z dušo in telesom predaja svoji veliki strasti: letenju. Vznemirja ga pravzaprav že od petega leta, a sprva se je bolj zanimal za vesolje. »To je preraslo v ljubezen do aeronavtike na splošno,« je povedal 16-letni sogovornik, faca meseca novembra, ki je prav te dni zbolel, zato se ni mogel udeležiti včerajšnje prireditve.

Otroci seveda še ne morejo v šolo letenja, zato je kot deček začel iskati približke tega in jih našel v odsluženih računalnikih. Očeta, ki je računalnikar, je prosil za pomoč in skupaj sta iz različnih delov sestavila računalnik za simulator letenja. Tako je, kot je povedal, že kot otrok veliko »preletel« in si krajšal čas do 14. leta, ko je končno lahko začel opravljati teoretični del tečaja za pilota jadralnega letala. »26. maja, ko sem bil star 15 let, pa sem se začel tudi praktično usposabljati,« je svoj trenutek v življenju opisal mladi jadralni pilot, ki sicer tudi trenira tenis, igra na orgle in se navdušuje nad tehnologijo.

Prvi samostojni polet je lahko opravil po približno 35 urah letenja z inštruktorjem, od takrat je nanizal približno 40 samostojnih poletov. Ali je mogoče primerjati letenje s simulatorjem s pravo stvarjo? »Osnove, kako se orientirati v 3D-prostoru, je že mogoče usvojiti, toda občutek za letenje je neprimerljiv,« odgovarja Martin Hrovat. Koliko mu pomeni letenje, dokazuje že dejstvo, da je poletne počitnice tako rekoč preživel na letališču v Lescah. Tam so bile namreč letos kvalifikacije za svetovno prvenstvo v jadralnem letenju in so potrebovali pomočnike pri organizaciji, a zadržal se je še precej dlje kot tisti teden, kolikor so trajale kvalifikacije. »Zelo lepo se je zbuditi na letališču,« je opisal svoje poletno kampiranje, »prvič, ne potrebuješ budilke, ker te že zgodaj zbudi helikopter, in drugič, si prvi v vrsti za letalo.«

Skuham.si

Maša Žlavs je programerka, zdaj že dijakinja prvega letnika tehniške gimnazije na celjski gimnaziji Lava, med lanske face pa jo je tik pred zaključkom osnovne šole pripeljalo tekmovanje na evropskem odprtem prvenstvu First Lego League v norveškem mestu Bodø. Ekipa Black & White s I. OŠ Celje, v kateri je še kot devetošolka prevzela naloge glavne programerke, je na tekmovanju osvojila naslov prvaka.

Tekmovanje je sicer sestavljeno iz štirih delov, eden od rezultatov teh štirih delov je spletna kuharska knjiga za otroke Skuham.si, s katero poskušajo mlade navdušiti za kuhanje. Vse jedi so tudi preizkušene na mladih jedcih, je povedala sogovornica. O svoji vlogi glavne programerke se ne razgovori, kajti eden od delov tekmovanja so tudi vrednote in med vrednote sodi, da se posamezni člani ne izpostavljajo preveč. Ta vloga ji je sicer pripadla kot najstarejši in najbolj izkušeni članici ekipe, še vedno pa se rada spomni, kako si je še kot mlajša šolarka ves čas želela sodelovati v tej skupini.

Prav po udeležbi na prvenstvu FLL se je še bolj navdušila nad programiranjem in robotiko. Tudi zato se je vpisala na tehniško gimnazijo, kjer je letos v njenem razredu kar šest deklet, menda največ doslej.

Rekorde podira kot za stavo

Živa Remic je atletinja, ki kot po tekočem traku niza naslove in podira rekorde. Osvojila je pet naslovov državne oziroma pokalne prvakinje, tudi naslov državne prvakinje v gorskem teku, ter postavila sedem državnih rekordov. Še posebej ponosna je na rezultat v teku na 800 metrov, s katerim je popravila 34 let star rekord Jolande Batagelj (Čeplak), večkratne dobitnice medalj in tudi ene od njenih vzornic.

Ta rekord je pravzaprav letos popravila dvakrat, prvič maja in potem še septembra, ko ga je izboljšala še za tri sekunde. Petnajstletna dijakinja športnega oddelka bežigrajske gimnazije ima letos pred sabo en velik cilj, olimpijske igre mladih v Skopju, kjer bo prav tako tekmovala na 800 metrov, kot je povedala v pogovoru za Delo.

Tek je začela trenirati v četrtem razredu osnovne šole. Razlog je bil preprost: na krosih je bila ponavadi prva, zato je nagovorila starše, da so jo vpisali v atletsko šolo v domačem Grosuplju. Tam je trenirala dve leti, potem pa prešla v atletski klub Olimpija v Ljubljani, kjer je zelo zadovoljna. Letos je faci meseca julija priznanje dala že Atletska zveze Slovenije, ki jo je izbrala za najboljšo pionirko leta.