Bistro morje veseli kopalce, leščurjev pa ne

Fotografije izjemno bistrega morja v severnem Jadranu so preplavile družbena omrežja. »Še julija je bilo morje rumenkasto-zelene, jezerske barve, zdaj je res bistro in predvsem modro. Pred tremi dnevi smo pri oceanografski boji pred Piranom z diskom »secchi« namerili vidljivost do 18 metrov globine, kar je izjemno prosojno za naše morje, vendar značilno za avgust in september,« je povedal biolog dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Piran NIB.

Ob dobri novici tudi slaba: leščurji umirajo tudi v tem morju, v njihovi zadnji oazi. Borut Mavrič pojasnjuje, da sta za morje v Tržaškem zalivu značilni dve obdobji, ko je izrazito bolj prosojno. Po navadi je to februarja in marca ter avgusta in septembra. Vzrokov za večjo prosojnost je več. Največkrat je to posledica mirnejšega morja, manj izrazitih vremenskih pojavov ter manjše prisotnosti in razbohotenosti različnih vrst planktona. V morskem stolpcu dvignjen sediment zaradi različnih vremenskih pojavov, predvsem obilnih padavin, in velike količine planktona spremenijo barvo morja, povzročijo kalnost ali megličavost morja in v ekstremnih primerih omejijo vidljivost na manj kot dva metra. Če je bilo naše morje zaradi obilice planktona junija in julija rumeno-zelenkasto, je zdaj modro. Kalno vodo opažajo potapljači še ponekod v globinah okoli desetih metrov in več.


 

Zmerna burja

V bistrem morju šele pridejo na svoj račun potapljači in vsi tisti, ki s potapljaškimi maskami ter dihalkami (s šnorkljanjem) opazujejo svet pod morsko gladino. Tako prosojno morje je idealno tudi za podvodne fotografe. Če kdaj, je zdaj čas za iskanje pravih potapljaških motivov tudi v našem morju.

Pojav bistrejšega morja se v avgustu ponavlja in posamezni ljubitelji pravijo, da je to posledica vdora »dalmatinskega« morja na najsevernejši konec Jadrana. Vendar takšna oznaka za to prosojnost ni točna. Oceanograf dr. Vlado Malačič z Morske biološke postaje je pojasnil, da je v severnem Jadranu predvsem med 5. in 7. avgustom pihala zmerna burja. »Zanjo je značilno, da ob slovenski obali spiha površinsko vodo ven iz Tržaškega zaliva, vendar se hkrati v globinah od nekaj metrov do dna pojavi povratni tok, ki prinaša vodno maso v Tržaški zaliv iz globin in z območja severno od vzporednika, ki gre skozi Pulj. Ob burji se vodna masa na območju severnega Jadrana ne izmenja s preostalim delom Jadrana oziroma je ta izmenjava šibka. Veliko bolj izrazito se valijo mase južnega Jadrana proti severu v dneh, ko piha močan jugo,« je pojasnil Malačič in dodal, da burja seveda tudi izdatno shladi morje. Ker povzroča močno izhlapevanje, pa se blizu gladine močno poveča slanost morja (več kot 38 promilov). Burja spiha tudi osladkano vodno maso z območja izliva reke Pad, ki se sicer razliva do Pirana in rta Savudrije, tudi to prispeva k bistrejšemu morju.


 

Rebrače ne pečejo, meduze pa

Avgustovsko morje prinaša tudi več rebrač in morskih klobukov. »Čeprav je v morju zdaj bistveno manj planktona, s katerim se hranijo tujerodne rebrače (Mnemiopsis leidyi), pa to očitno ne moti rebrač, ki se zdaj v večjih rojih pojavljajo že peto leto zapovrstjo. Ta vrsta je sposobna preživeti pomanjkanje planktonske hrane tudi zaradi kanibalizma. V razmerah pomanjkanja hrane se rebrače prehranjujejo med seboj,« pojasnjuje Borut Mavrič.

Kljub temu da je v nekaterih delih severnega Jadrana opaziti veliko rebrač, pa jih še ni toliko, kot jih je bilo v prejšnjih letih. Rebrače so želatinozni zooplankton, ki seveda ne sodi med meduze, je na nekoliko nižji razvojni stopnji in naseljuje morja že več kot 600 milijonov let. Na videz in otip so meduzam nekoliko podobne, vendar iz bolj krhke želatinozne mase, predvsem pa kopalcev ne opečejo, ker nimajo ožigalk. Veliko ljudi nerado plava v morju, kjer lahko ob zamahu začutijo nekaj spolzkega in neoprijemljivega v vodi ob telesu. Ta tujerodna vrsta je prišla v Sredozemlje z balastnimi vodami in je ekološka bomba, ker se prehranjuje z ribjimi ikrami. Na ta račun so v nevarnosti nekatere pelaške vrste, kot denimo sardele, moli in šnjuri. Toda biologi opažajo, da se v našem morju pojavlja še ena tujerodna vrsta rebrač (Beroe ovata), ki je največji sovražnik prej omenjene in čez mero razmnožene Mnemiopsis leidyi. Prav lahko se zgodi, da bo Beroe ovata vzpostavila novo ravnotežje z rebračami tudi v našem morju.



Po pogovoru z nekaj potapljači in biologi lahko rečemo, da je v morju tudi nekaj (ne ravno veliko) morskih klobukov. Še zmeraj razmeroma pozno v poletje ostajajo uhati klobučnjaki (Aurelia aurita), posamezni veliki morski klobučnjaki (Rhizostoma pulmo), primerki morske cvetače (Cotylorhiza tuberculata) in morska kolesca (Aequorea sp.). Vse te vrste meduz običajno ne ožgejo kopalcev, vendar se na besedico »običajno« ne gre zanašati. Saj vemo za več primerov, tudi letošnjih, ko jih je ožgal tudi veliki morski klobuk. Zato je v morju tako uporabna podvodna maska ali očala za plavanje in seveda priporočena previdnost.
 

Slaba novica za leščurje

Če smo še pred tremi tedni poročali, da leščurji v našem morju še ne poginjajo množično, pa nam je specialist zanje Borut Mavrič včeraj zatrdil, da je ob podrobnejšem pregledu morskega dna ugotovil, da je nevaren parazit res prizadel večje število leščurjev tudi pri nas, predvsem v plitvejšem delu slovenskega morja. Nekaj tednov po nenavadni najdbi večjega števila odmrlih lupin največje mediteranske školjke na nekaterih delih naše obale je torej jasno, da res grozi izumrtje leščurjem tudi v zadnji oazi za te školjke. V globinah so leščurji še zdravi, v plitvinah pa umirajo in puščajo za seboj določeno praznino. Z njimi v simbiozi živi večje število morskih organizmov. Tako med lupinami živi posebna vrsta rakovice, riba prisesnica, na lupine pa se prilepi vrsta ostrige, v katerih svoje ikre odlagajo babice ... Leščurji so na morskih travnikih tudi pomemben čistilec odpadle organske snovi. Izumrtje leščurjev bo seveda na več načinov poseglo v ravnotežje na morskem dnu in na izginotje tudi njihovih simbiontov.

Skoraj dobra novica

Ob vseh manj veselih podatkih zaradi prisotnosti rebrač in umiranja leščurjev pa letos strokovnjaki NIJZ na nobenem od merilnih mest na 21 kopalnih območjih med Debelim rtičem in kampom Lucija doslej niso odkrili primerov fekalne onesnaženosti kopalnih voda. To se doslej ni pojavilo niti pri dosedanjih petih vzorčenjih pred kopališčem Žusterna, ki je bilo lani na medijskem udaru zaradi prisotnosti zdravju nevarnih bakterij. Toda pri tej oceni moramo biti previdni. Po neuradnih podatkih nekatere skrbi, kaj bodo pokazale meritve, ki so jih opravili pred nekaj dnevi v bližini Žusterne, ko je bilo kopalcev največ.