Atenin ščit varuje potnike pred soncem, dežjem in vetrom

Koprčani so se v skrbi za boljši javni promet po pomoč zatekli tudi h grški boginji modrosti, znanja, civilizacije in tudi arhitekture – Ateni. Legenda namreč pravi, da staro grško-trakijsko ime za Koper – Aegida – izhaja iz Atenine egide, torej ščita, prevlečenega s kozjo kožo.

Atena in grški bog morja Pozejdon sta se močno sprla zaradi rivalstva, saj sta oba želela postati zaščitnika Aten. Atena je pred Pozejdonovim besnenjem zbežala prav v naše kraje in v spopadu obeh božanstev je Atenin ščit padel v morje. Boginjino rotenje in upiranje Pozejdonu sta tako ganili njenega očeta Zevsa, da je njen ščit spremenil v kamniti otok. Če ga pogledamo nekoliko zvrha, opazimo, da je res podoben na morju počivajočemu ščitu, na katerem danes stoji mesto Koper.

Tak je videti s ptičje perspektive arhitekturni presežek v trgovsko-poslovnem delu Kopra. FOTO: Jakob Bužan

Aegido so si potem izposodili tudi arhitekti biroja Omnia Arhing, ki so nad avtobusno postajo postavili nekakšen ščit v obliki elipse, ta pa naj bi varoval potnike pred soncem, dežjem in vetrom. Avtobusno postajo so Koprčani preselili iz strogega centra starega mesta ob ribiškem pristanišču že leta 1979, ko so v Kopru zgradili novo železniško postajo. Marsikomu se je prva leta zdela malce predaleč od mestnega jedra in od rok. Bila je tudi manj prijazna, saj so potniki na avtobuse čakali pod milim nebom. Po 43 letih je postalo jasno, da takšna postaja ne ustreza pričakovanjem sodobnega časa.

Po besedah koprskega župana Aleša Bržana je postajala vedno bolj prazna in je s svojo neprijaznostjo in nefunkcionalnostjo dodatno odvračala ljudi od javnega potniškega prometa. Če k temu dodamo majhno število potniških vlakov, ki vozijo v Koper, je javni potniški promet še dodatno prizadet. In to kljub dejstvu, da se je mesto v zadnjega pol stoletja razvilo v državno pomembno logistično in turistično središče. Avtobusna postaja je bila ena od koprskih sramot. Zato so v začetku leta 2019 objavili javno naročilo in istega leta za pripravo načrtov izbrali Omnio Arhing.

Nova postaja v Kopru ob sončnem zahodu. FOTO: Zelimhan Suleymanov

»Pri oblikovanju nove postaje smo sledili želji občinske uprave, da bi bil objekt prepoznaven, viden tako z bližnje avtoceste kot iz smeri mestnega jedra, da bo prepoznaven, malce drugačen od večine preostalih zgradb. Parcela je sorazmerno majhna in komajda zadostuje potrebam za mestno postajo. Zagotoviti smo morali pretočnost živahnemu avtobusnemu prometu, skrbeti za dostopnost, funkcionalnost, dobro počutje in varnost potnikov, za to, da rešitev ne bo predraga. Skozi razvoj projekta smo ugotovili, da bi lahko bila le elipsa tista, ki ustreza vsem zahtevam. Ujela se je tudi s simboli in zgodovino mesta, saj spominja na Atenin ščit. Ob predstavitvi idejne rešitve smo vsi, tudi predstavniki občine, ugotovili, da je izbor elipse kot osnovne oblike nove postaje morda dražja in zahtevnejša, vendar edina možna in zato prava rešitev za tak prostor,« nam je povedala vodja projekta Vanda Žunič.

Nadstrešek je dolg 56 in širok 26 metrov, pravokotno na veliko nadstrešnico pa je postavljen še elipsasti zaprt prostor s čakalnico in drugimi prostori. FOTO: Jakob Bužan

Avtobusni nadstrešek je dolg 56 in širok 26 metrov, pravokotno na veliko nadstrešnico pa je postavljen še elipsasti zaprt prostor s čakalnico in drugimi prostori. Zunanjost je dinamična in hkrati sodobno vpeta v trgovsko-poslovni del koprskega predmestja. Dinamična pločevinasta, »vesoljsko« oblikovana streha daje še posebno privlačen poudarek novemu arhitektonskemu »čudežu« v mestu.

V čakalnici, ki ponuja tudi toplo in varno zavetje pred vremenskimi vplivi, sta informacijski pult in blagajna za nakup vozovnic. FOTO: Jakob Bužan

»Veliko pozornosti smo namenili temu, kako speljati poti za pešce, jim zagotoviti površine, enostaven dostop do postaje in avtobusa. Ob postaji ostajajo večje parkirišče za osebne avtomobile, deset parkirišč za taksije, postaja za mestna kolesa, tri parkirna mesta za avtobuse, ki čakajo, in seveda 14 avtobusnih peronov. Streha je zasnovana tako, da je strop visok 5,55 metra, vrh nadstreška pa sedem metrov. Tako visoka mora biti zato, da lahko avtobus varno pripelje pod streho. V večini primerov bo nadstrešek varoval pred dežjem in soncem, ob burji in močnem jugu pa so na voljo klopi, ki so zaščitene s pleksi steklom. Če še to ne zadošča, se čakajoči lahko zatečejo v povsem zaprto čakalnico,« pojasnjuje vodja projekta.

Prvo samočistilno stranišče v Sloveniji vzbuja zanimanje javnosti. FOTO: Zelimhan Suleymanov

Prvo samočistilno stranišče v državi

Najprej so delavci podjetja Zama Trebnje postavili jekleno konstrukcijo iz jeklenih paličnih nosilcev. Šele potem so arhitekti lahko dokončali zahtevno projektiranje roba. Nadstrešnica je namreč izdelana iz posebnih plošč Alucobond. Te so z dveh strani iz aluminija, vmes pa je negorljivo in ognjevzdržno mineralno jedro, ki zagotavlja visoko kakovost gradnje. Postavilo pa jih je podjetje Prost Prostor. Dober meter širok in kakih 130 metrov dolg rob nadstreška so morali izdelati na Kitajskem. Izdelava dvojno krivljenih plošč je tako zahtevna, da jih lahko izdelajo le tam. Kljub zahtevno oblikovanemu nadstrešku je bilo treba na koncu dodati le 10 centimetrov roba, to pomeni, da so se po montaži mere razhajale za manj kot en promil dolžine oboda nadstrešnice.

Ima tudi manjši bife. FOTO: David Hosta

V povsem zaprtem, prav tako elipsastem objektu so poleg čakalnice tudi manjši bife, informacijski pult in blagajna za nakup vozovnic ter prometna pisarna, saj naj bi prometnik skrbel za najavo prihodov in odhodov avtobusov. V objektu bo tudi prostor za voznike avtobusov. Prava posebnost in unikum v državi pa je samočistilno stranišče, prav tako elipsaste oblike. »Kolikor vem, takega javnega stranišča v Sloveniji še ni, se pa zanj že zanimajo tako v koprski kot tudi v drugih slovenskih občinah. To sem sama videla v Parizu in se me je dotaknilo. Pred takimi javnimi sanitarijami so po navadi vrste, saj po vsaki uporabi poseben mehanizem v kabini v dobre pol minute samodejno opere in posuši prostor in školjko, tako da je stranišče osveženo in ni nobenega smradu,« pravi Vanda Žunič. Sanitarije izdeluje PT-Matic iz Italije.

Pomembna naloga je bila varna pot pešcev do postaje. FOTO: Jakob Bužan

Ko bo tudi vlakov več

Po 43 letih je Koper dobil sodobnejšo, prijaznejšo in lepšo avtobusno postajo. Eno leto jo je gradilo podjetje Adriaing Koper, občina pa je zanjo odštela (skupaj z DDV) 2,3 milijona evrov. Od tega je bilo nekaj več kot en milijon evrov iz evropskega mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Gradnja vozlišča javnega prometa, ki je stičišče lokalnih, primestnih, regionalnih in mednarodnih povezav, je zamujala nekaj mesecev predvsem zaradi zamud pri dobavi pločevine iz Kitajske.

Vrednost investicije se je med gradnjo zaradi podražitev materialov povečala za nekaj manj kot pet odstotkov. Upravljanje postaje je prevzelo največje slovensko avtobusno podjetje Arriva, kjer so nam odgovorili, da na leto pričakujejo kar 150.000 prihodov in odhodov. Če upoštevamo, da ponoči avtobusi skoraj ne vozijo, pomeni, da pripelje ali odpelje na postajo vsaki dve ali tri minute nov avtobus.

Župan Aleš Bržan je ob tem dejal, da je postaja temelj novega potniškega vozlišča, kakršno mora imeti vsako sodobno evropsko mesto. Tu naj bi se križale poti različnih prevoznih sredstev, ki bodo potnikom omogočile potovanja med bližnjimi in daljnimi kraji.

Koprčani so z novo postajo izzvali Direkcijo RS za infrastrukturo in SŽ, saj pričakujejo, da bodo država in SŽ čim prej obnovile bližnjo železniško postajo in v Koper pripeljale več kot tri potniške vlake na dan.