Ameriške sanje igralca, ki je že obupal nad Hollywoodom

»Mislil sem, da se kaj takega zgodi samo v filmih,« je v solzah vzkliknil Ke Huy Quan, ko je na 95. podelitvi oskarjev dvignil zlati kipec za stransko moško vlogo. »Mama, pravkar sem dobil oskarja!« je vzkliknil. Njegov je bil eden izmed sedmih, ki jih je žanrski hibrid Vse povsod naenkrat dobil iz bere enajstih nominacij in upravičil napovedi, da bo zvezda tokratne podelitve nagrad ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti.

Z njim pa se je med zvezde povzdignil tudi Ke Huy Kuan, zlasti s svojo zgodbo, ki so jo danes drug za drugim povzemali mediji po svetu in je prav tako filmska. Enainpetdesetletni ameriški igralec vietnamskega rodu se je namreč, preden je dobil vlogo moža glavne junakinje v filmu Vse povsod naenkrat, v Hollywood prebil že pred desetletji. 

Še kot otroka so ga lahko spremljali gledalci, ki so se v osemdesetih letih navduševali nad filmom Guniji (1985) ali nad Indiano Jonesom (nastopil je namreč v delu Indiana Jones in tempelj smrti iz leta 1984), potem pa je obupal nad igranjem, tudi zaradi tega, ker je videl, da imajo igralci azijskih korenin zelo malo možnosti za uspeh.

Družina Ke Huy Kuana je, ko je imel sedem let, zbežala iz Vietnama, najprej v Hongkong, nato v ZDA. »Moje potovanje se je začelo na čolnu. Eno leto sem preživel v taborišču za brezdomce, pa vendar pristal tukaj, na največjem hollywoodskem odru,« je povedal ob prejemu nagrade. V ZDA je že zgodaj dobil nekaj prelomnih vlog, toda z leti je bilo možnosti vse manj, nekaj časa je delal v zakulisju, potem pa sčasoma dvignil roke – vse dokler ni videl filma Noro bogati Azijci (2018) in poskusil še enkrat.

Le malo pozneje je dobil, kot piše BBC, vlogo v Vse povsod naenkrat in s tem tudi drugo priložnost, pa čeprav se sprva morda ni zdelo tako. Film, ki je svojstvena mešanica znanstvene fantastike, komedije, akcije in drame migrantske družine, ni nujno obljubljala uspeha, kakršnega je doživela. Toda ekipi je uspel izjemen dosežek, ki so ga pred to podelitvijo potrdile tudi številne druge nagrade. In če sledimo zahvali igralca, ki je dobil priznanje za stransko vlogo, tudi ameriške sanje, katerih prispodoba je Hollywood: »Ne morem verjeti, da se mi to dogaja. To so ameriške sanje,« je dejal in dodal: »V sanje je treba verjeti. Jaz sem nad svojimi že skoraj obupal.«

Prva igralka azijskih korenin z oskarjem za glavno vlogo 

Oskarja v omenjenem filmu je ga glavno vlogo prejela tudi 60-letna Michelle Yeoh, ki je zanjo že dobila nagradi zlati globus in združenja filmskih igralcev. Igralka, rojena v Maleziji, je prva iz Jugovzhodne Azije, ki je dobila zlati kipec za glavno žensko vlogo. V tej kategoriji je med drugimi premagala Cate Blanchett (Tár) in Michelle Williams (Fabelmanovi). Tudi Michelle Yeoh se je v govoru dotaknila sanj; nagrado je namenila vsem dečkom in deklicam: »To je svetilnik upanja in možnosti. Sanje se uresničijo.« In še posebej ženskam: »Ne dovolite, da vam kdorkoli kdaj reče, da je vaš čas že minil.«

Yeohova je kariero je začela pri dvajsetih. Po zmagi na lepotnem tekmovanju za mis Malezije leta 1983 je nastopila v reklami s filmskim igralcem in mojstrom borilnih veščin Jackiejem Chanom, podpisala je pogodbo s produkcijsko hišo v Hongkongu, rojstno ime Yeoh Chu-Kheng pa je na njihovo željo spremenila v umetniško ime Michelle Khan. V Michelle Yeoh se je preimenovala, ko je začela kariero v Hollywoodu z vlogo v filmu o agentu 007 Jutri nikoli ne umre (1997). Med uspešnicami, v katerih je še nastopala, so Spomini gejše (2005), Jian yu (Reign of Assassins, 2010), Kung fu Panda 2 (2011), nadaljevanje filma Prežeči tiger, skriti zmaj (2016), Gospa (2011), v katerem je igrala burmansko političarko Aung San Su Či, in Noro bogati Azijci (2018).

Poleg omenjenih igralcev so iz ekipe Vse povsod naenkrat oskarje dobili še Daniel Kwan in Daniel Scheinert za režijo in izvirni scenarij, Jamie Lee Curtis za stransko žensko vlogo in Paul Rogers za montažo filma.