Zadnje dni po svetu odmeva pobuda ameriškega visokega predstavnika za javno zdravje Viveka Murthyja, da bi morale biti alkoholne pijače v ZDA označene z opozorili, podobnimi kot na škatlicah cigaret, in sicer da pitje alkohola povzroča povečano tveganje za razvoj raka. Irska je prva država na svetu, ki bo na embalaži alkoholnih pijač uvedla opozorilo o povezavi uživanja alkohola z rakom, veljati bo začelo prihodnje leto. Pisati bo moralo: »pitje alkohola povzroča raka jeter« in »obstaja neposredna povezava med alkoholom in usodnimi vrstami raka«.

Trenutne etikete na steklenicah in pločevinkah alkoholnih pijač v ZDA, ki so v veljavi od konca 80. let, opozarjajo na tveganje zaradi pitja alkohola med nosečnostjo, med vožnjo in upravljanjem strojev oziroma na splošna zdravstvena tveganja. Toda kot opozarja Murthy, je uživanje alkohola za kajenjem in debelostjo tretji najpogostejši vzrok rakavih obolenj, ki bi jih bilo mogoče preprečiti; v ZDA alkohol neposredno prispeva k 100.000 primerom raka in posledično 20.000 smrtim vsako leto.

Kot je poročal New York Times, poteka ostra razprava o tveganjih in koristih zmernega pitja, saj bodo prehranske smernice za Američane posodobljene. Desetletja je namreč veljalo, da naj bi zmerno pitje celo pomagalo pri preprečevanju srčnega napada in kapi. Da lahko vsak dan malo alkohola zmanjša srčno-žilne bolezni, ki so vzrok smrti številka ena v Združenih državah, trdijo zagovorniki zmernega pitja – vključno s proizvajalci vina, piva in žganih pijač ter nekaterimi zdravniki in znanstveniki.

Toda spreminjanje opozoril na etiketah alkoholnih pijač je v pristojnosti kongresa in, tako NYT, za zdaj ni jasno, ali bo prihodnja administracija podprla spremembo, ki jo predlaga Murthy. Znano pa je, da novoizvoljeni predsednik Donald Trump, ki bo kot 47. ameriški predsednik prisegel čez 14 dni, ne pije, bodoči minister za zdravstvo in socialne zadeve Robert Kennedy mlajši pa se je pred desetletji odrekel alkoholu in drogam ter se redno udeležuje srečanj anonimnih odvisnikov.

Nobena količina ni varna

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) iz Lyona, ki je specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), alkohol prepoznava kot rakotvorno snov. Kot pojasnjujeta Maja Roškar in Marjetka Hovnik Keršmanc, ki se na NIJZ ukvarjata z raziskovanjem in javnozdravstvenimi vidiki preprečevanja tveganega in škodljivega pitja alkohola, so povezavo med pitjem alkohola in tveganjem za razvoj raka opazili že v začetku 20. stoletja.

»V zadnjih desetletjih so raziskovalci izvedli veliko raziskav, s katerimi so jasno dokazali povezavo med pitjem alkoholnih pijač in nastankom raka. Mednarodna agencija za raziskave raka je prvič uvrstila alkoholne pijače med rakotvorne snovi že leta 1988, in sicer v prvo skupino, kar pomeni, da obstajajo prepričljivi dokazi o rakotvornem učinku alkohola pri ljudeh.

Takrat je vzročno povezala alkohol z rakom ust, žrela, grla, požiralnika in jeter, v letih 2010 in 2012 pa je ta nabor razširila še na raka debelega črevesa in danke ter na raka dojk,« povzemata. V prvo skupino, v kateri so dokazano rakotvorne snovi in dejavniki, med drugim sodijo še azbest, tobačni dim, radon in sončno sevanje.

Za večino ljudi je tvegano že pitje manjših količin, tveganje se povečuje z večanjem količine popitega alkohola. Zato se velik delež z alkoholom povezanih vrst raka pojavlja tudi pri tistih, ki ne pijejo redno čez meje manj tveganega pitja alkohola. Z vidika raka torej nobena količina alkohola ne glede na vrsto alkoholne pijače ni varna, opozarjata sogovornici.

O eni najodmevnejših svetovnih študij, ki je dokazala, da ni varne količine zaužitega alkohola, je leta 2018 poročala ugledna medicinska revija Lancet in so jo povzemali tudi običajni mediji. V raziskavi so preučevali stopnje uživanja alkohola in njegove učinke na zdravje v 195 državah med letoma 1990 in 2016.

Smrti Rak Alkohol

Na svetovni ravni je bilo za leto 2020 ocenjeno, da je pitje alkohola povzročilo več kot 740.000 primerov raka oziroma 4,1 odstotka vseh novih primerov. Podobno razmerje velja tudi za Slovenijo, navaja spletna stran projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola), s katerim so med letoma 2016 in 2022 skušali zmanjšati čezmerno pitje pri odraslih prebivalcih Slovenije.

Novih primerov vseh vrst raka v letu 2020 je bilo 15.352, ocenjeno število primerov, povezanih s pitjem alkohola, pa 594 (3,9 odstotka). Od teh je velika večina obolelih (75 odstotkov) moških. Največji delež je predstavljal rak debelega črevesa (25,2 odstotka), sledi rak dojke (samo pri ženskah 16,3 odstotka), danke (16 odstotkov), jeter (12,6 odstotka), žrela (10,9 odstotka), ustne votline (8,8 odstotka) in požiralnika (6,4 odstotka).

Označevanje ni poenoteno

Na NIJZ podpirajo priporočila WHO, ki med učinkovitimi ukrepi za zmanjšanje pitja alkohola in škodljivih posledic državam članicam priporoča označevanje alkoholnih pijač tudi z zdravstvenimi opozorili, z namenom večje ozaveščenosti prebivalcev o zdravstvenih tveganjih pitja alkohola. Prakse označevanja alkoholnih pijač v različnih državah pa se razlikujejo.

»Opozorila na embalaži alkoholnih pijač v Sloveniji zakonsko niso določena. Le živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke,« opominjata sogovornici. Je pa zakonsko omejeno oglaševanje alkoholnih pijač.

Velja popolna prepoved oglaševanja alkoholnih pijač z več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola, kamor sodijo žgane pijače. Alkoholne pijače, ki vsebujejo 15 volumenskih odstotkov alkohola ali manj, denimo pivo in vino, se po zakonu o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živil, iz leta 2002 lahko oglašujejo pod posebnimi pogoji. Med drugim mora oglaševalsko sporočilo vsebovati opozorilo: »Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!« ali »Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!«

In prebivalci Slovenije?

Kolikšno pa je sploh zavedanje, da alkohol povzroča raka? Poznavanje tveganja pitja alkohola je Inštitut za nutricionistiko vključil v panelno raziskavo, ki so jo nazadnje izvedli lani na 803 odraslih prebivalcih Slovenije, starih od 18 do 70 let, iz vseh statističnih regij; vzorec je bil uravnotežen tudi glede na spol in starost.

»Od vseh proučevanih tveganj je bilo med prebivalci najmanj prepoznano prav tveganje, da alkohol lahko povzroči raka. Tega tveganja ni poznalo kar 41 odstotkov sodelujočih – od teh jih je 16 odstotkov menilo celo nasprotno. Vsa druga preučevana tveganja je pravilno prepoznalo več kot 95 odstotkov sodelujočih. Največje zavedanje pa je bilo glede dejstva, da pitje alkohola med nosečnostjo lahko škodi še nerojenemu otroku, česar se je zavedalo več kot 97 odstotkov sodelujočih,« je povzel dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Specialistka javnega zdravstva z Onkološkega inštituta Ljubljana Katja Jarm omenja še presečno raziskavo o nevarnostnih dejavnikih raka iz leta 2022 med učenci osnovnih in srednjih šol v Sloveniji, starimi od 13 do 19 let. Na splošno so mladostniki pokazali dobro ozaveščenost o nekaterih nevarnostnih in zaščitnih dejavnikih, kot so kajenje, izpostavljenost soncu in telesna dejavnost.

Precejšnje vrzeli o njihovi ozaveščenosti pa so se pokazale glede nevarnosti pitja alkohola ter glede pomena uživanja sadja in zelenjave. Izkazalo se je tudi, da imajo mladostniki zmotna prepričanja o alkoholu, denimo, da raka lahko povzročajo samo pijače z večjo vsebnostjo alkohola, in ne vsaka pijača, ki vsebuje alkohol.

»Ugotovljene so bile razlike med spoloma, pri čemer so kot nevarnost fantje bolje prepoznali kajenje, dekleta pa pitje alkohola. Starejši učenci so manj poznali pomen uživanja sadja in zelenjave, učenci v srednjih šolah pa so slabše poznali pomen normalne telesne mase ter uživanja rdečega mesa in pitja alkohola. Skrb zbujajoče pa je zmanjšanje zavedanja nevarnosti alkohola z večanjem starosti mladostnikov,« je še opomnila.