Neomejen dostop | že od 9,99€
Danes, na prvo adventno nedeljo, mnogi Slovenci začnejo praznično sezono z okraševanjem doma in postavljanjem božičnega drevesa. Po anketi spletnega portala Delo kar tretjina Slovencev drevo postavi prav danes, kar odraža pomen tega dne kot uvoda v praznični čas.
A medtem ko drevesa prinašajo toplino in praznični duh, se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali je bolj ekološka izbira naravno ali umetno božično drevo. Obe možnosti imata svoje prednosti in slabosti, ki segajo od ogljičnega odtisa do vplivov na biotsko raznovrstnost in trajnostno rabo virov.
Naravna božična drevesa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju podeželske krajine in podpiranju lokalnih gospodarstev, piše BBC. Plantaže božičnih dreves, ki jih pogosto najdemo na podeželju, preprečujejo urbanizacijo, saj zemljiščem omogočajo trajnostno rabo. Poleg tega te plantaže nudijo zatočišče za številne vrste ptic in druge prostoživeče živali, kar povečuje biotsko raznovrstnost.
Vendar pa proizvodnja pravih dreves ni povsem brez negativnih vplivov. Uporaba pesticidov in gnojil na konvencionalnih plantažah predstavlja okoljsko tveganje. Raziskave kažejo, da ekološke plantaže, ki se izogibajo uporabi herbicidov, bistveno manj vplivajo na okolje in obenem podpirajo raznovrstnejše ekosisteme.
Po koncu praznikov je ključno, kako drevesa zavržemo. Če končajo na odlagališčih, prispevajo k emisijam metana, močnega toplogrednega plina. Trajnostne možnosti vključujejo kompostiranje, sežig za energijo ali ponovno sajenje dreves. Nekatere skupnosti, kot je Vermont v ZDA, uporabljajo odslužena drevesa za obnovo habitatov na rečnih bregovih in za preprečevanje erozije.
Umetna božična drevesa so privlačna zaradi svoje praktičnosti in dolge življenjske dobe, vendar imajo tudi znaten vpliv na okolje. Večina teh dreves je narejena iz PVC plastike, kar pomeni, da njihova proizvodnja vključuje uporabo fosilnih goriv in emisije škodljivih kemikalij. Poleg tega umetna drevesa pogosto prihajajo iz daljnih krajev, kar povečuje emisije zaradi prevoza.
Odločitev med pravim in umetnim drevesom je odvisna od osebnih preferenc in trajnostnih praks. Če se odločite za naravno drevo, izberite lokalno pridelano drevo, da zmanjšate emisije zaradi prevoza. Razmislite tudi o alternativah, kot so najem božičnega drevesa ali drevesa v lončkih, ki jih lahko po praznikih posadite na prostem, piše BBC.
Če že imate umetno drevo, je najbolj trajnostna možnost, da ga uporabljate čim dlje. Za tiste, ki razmišljate o nakupu novega, pa je pomembno, da upoštevate njegovo dolgo življenjsko dobo in vpliv proizvodnje.
Pravo božično drevo je lahko okolju prijaznejša izbira, če ga kupimo lokalno in ga po uporabi pravilno zavržemo ali recikliramo. Umetno drevo pa je smiselna izbira za tiste, ki ga nameravajo uporabljati več let. Ne glede na izbiro pa je ključno, da upoštevamo trajnostne prakse, ki zmanjšujejo vpliv praznovanja na okolje.
Božična drevesa, kot jih poznamo danes, imajo bogato zgodovino, ki sega v 18. stoletje. Prvo božično drevo v Angliji je postavila kraljica Charlotte, nemška žena kralja Georgea III., leta 1800 v Windsorju. Ta praksa, ki je bila že dolgo priljubljena v Nemčiji, se je hitro razširila med angleško višjo družbo, zato so do leta 1850 okrašena božična drevesa postala običajen prizor po vsej Veliki Britaniji.
Vsako leto v Združenem kraljestvu prodajo več kot osem milijonov božičnih dreves, v Združenih državah pa med 25 in 30 milijonov. Zanimivo je, da se priljubljenost pravih božičnih dreves vrača med mlajšimi generacijami. Raziskava iz leta 2019 v ZDA je pokazala, da so milenijci za 82 odstotkov bolj naklonjeni nakupu pravega drevesa v primerjavi z baby boomerji.
Božična drevesa so simbol prazničnega duha, hkrati pa priložnost za razmislek o naši povezanosti z naravo. S premišljeno izbiro in odgovorno uporabo lahko ohranimo to čudovito tradicijo na način, ki je prijazen do okolja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji