Živali naj se ne imenujejo več po zvezdnikih

Najbolj oboževane slavne osebnosti lahko z danes na jutri postanejo najbolj osovražena bitja na obličju našega planeta. Prav zato ni pametno, da znanstveniki po njih imenujejo na novo odkrite živalske vrste, kar je sicer že dolgo stalna praksa, a v številnih primerih sčasoma prinese zavračanje in obžalovanje.

Na to v najnovejši študiji o imenih kar 2900 vrst parazitskih črvov, odkritih v zadnjih letih, opozarja novozelandski univerzitetni profesor Robert Poulin, evolucijski ekolog, specializiran prav za parazite. V primerjavi z, denimo, ptiči in sesalci namreč raziskovalci odkrivajo daleč največ prav parazitov – vse od glist do trakulj.

Prezrte uspešne znanstvenice

Priznani parazitolog je prepričan, da bi bilo v prihodnje veliko bolje izbirati imena glede na to, kako so nove živalske vrste videti in katera žival je njihov gostitelj oziroma v katerem okolju običajno so. Prav tako se mu ne zdi primerno, da dobijo imena po ljudeh iz zasebnega kroga znanstvenika – partnericah, partnerjih, ljubimcih, ljubicah, prijateljih ali po njem samem.

Če že, se mu zdijo primernejši navdih slavni znanstveniki, kjer sicer opazno primanjkuje žensk – te so zastopane le v 18 odstotkih, čeprav parazitologinj v resnici ni tako malo in so pri svojem delu zelo uspešne; v preteklosti je okoli tristo različnih živalskih vrst, denimo, dobilo ime le po Charlesu Darwinu. Prav zato profesor imenodajalce poziva k spremembi, ki hkrati vodi k večji uravnoteženosti po spolu.

Nova imena mora vedno potrditi Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo (ICZN). Znanstveniki so si do zdaj pri izbiri imen živali pustili bolj ali manj prosto pot; nekatere je navdihnil njim ljubi umetnik, glasbenik, politik, drugi so s poimenovanjem pokazali svojo humorno ali zajedljivo plat.

Hitlerjev brezokec iz Slovenije

Na primer novoodkrita stonoga Nannaria swiftae je bila prejšnji mesec poimenovana po ameriški grammyjevki Taylor Swift, nekaj let prej odkrita zlatorumena vešča Neopalpa donaldtrumi pa po nekdanjem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu – menda zato, ker ima bitje na glavi luskice, ki po barvi in obliki spominjajo na Trumpovo pričesko.

Posebej zanimiv je primer iz 30. let prejšnjega stoletja, ko so prav v Sloveniji v jamah na Celjskem odkrili endemita, slepega jamskega oranžno-rjavega hrošča, ki je dobil ime Anophthalmus hitleri oziroma Hitlerjev brezokec po takrat priljubljenem Adolfu Hitlerju.

Poznejši poskus preimenovanja zaradi negativne konotacije je ICZN zavrnila, saj po pravilih sprejetih znanstvenih imen ne spreminjajo. Poulin pričakuje, da bodo kolegi v prihodnje pri izbiri modrejši: »Lahko sicer prezrejo naše predloge, ampak ne morejo pa zanikati naših dognanj.«