Zares lep par

Znanstvena razlaga je, da so lepi ljudje podobni lepim ljudem, ne glede na dobe. Clooney ima menda najbolj pravilen, sorazmeren obraz med ameriškimi igralci in mu to zadošča. Cary Grant pa je nekoč izjavil, da kadar želi žensko zelo na hitro spraviti v posteljo, ji zagrenjeno reče, da je impotenten. Vsaka skuša dokazati, da z njo pač ne bo brez moči. Dvomljiv recept: na svetu nas je vsaj nekaj milijard moških, ki jim takšna izjava ne bi prav nič koristila. Njemu pa v resnici ni bilo treba reči prav ničesar, kot Clooneyju. A v zapeljevalne namene je Grant bojda rad dopuščal tudi govorice o svoji biseksualnosti. Ena od njegovih petih žena je povedala: »Nikoli ni bilo časa, da bi ga vprašala o homoseksualnosti; neprestano sva namreč seksala ...« Tudi Clooney ima bogato erotično življenje, sume o homoseksualnosti pa zavrača ostreje od Granta. Leta 2005 je med pogovorom o samomorilskih atentatorjih izjavil: »Ampak kdo zares hoče sedemdeset devic? Jaz hočem osem profesionalk!« To nekaj pove, ne?

Skoraj bi osumili Hollywood, da je načrtno ustvaril Grantovega naslednika – ali ga vsaj aktivno iskal. Zares srečala se nista nikoli (Grant 1904–1986, Clooney rojen 1961) in predaje imidža ni bilo. A Grant je svetoval nekemu drugemu mlademu igralcu, ki mu je želel postati podoben, da naj nosi svileno spodnje perilo.

Grant tudi odličen timski igralec

Ali je poleg fizične med Grantom in Clooneyjem še kakšna podobnost? Jenny Colgan v Guardianu navaja ameriškega kritika, ki meni, da je Clooney videti »preveč zadovoljen s seboj«; predvsem ženske pa interpretirajo to mnenje kot »slastno možat in samozavesten«. Jenny še navaja svojo prijateljico: »Dajte mi Clooneyja, prosim! A le, če opusti trapasto igranje in gre študirat medicino.«

Grantu bi težko kaj očitali glede njegove igre. Nekaj njegovih vlog je res zastarelih, a tega je kriv čas, ne on. Vedno bolj se zavedamo, da je bil veličasten komik – brez smešnega videza ali poceni nevrotičnosti –, malo kot Buster Keaton ali Jacques Tati, toda zgovoren in duhovit kot Groucho Marx. Hitchcock je Grantu v legendarni »akcijski drami« Sever severozahod zavestno pripravil in dopustil veliko takšnih scen, ki so se briljantno vključile v film, a bi ga s slabšim igralcem grdo pokvarile. Isti film je Grant obarval z bogate palete svojih darov in se izkazal še kot akcijski, dramski in karakterni igralec. Film je še iz analogne dobe (1959), a niti pri najbolj digitalnih trikov polnih sodobnih spektaklih ne najdeš bolj napete in spektakularne scene, kot je beg pred zapraševalnim letalom – sploh pa ne tako dolge. Hitchcock je izjavil, da je Grant edini igralec, s katerim mu je res ljubo delati. Skupaj sta posnela štiri nepozabne filme.

Grant je bil tudi odličen timski igralec – če so mu bili partnerji dorasli. V filmu Philadelphia je veličastna celotna igralska zasedba: James Stewart, Katharine Hepburn. S Katharine Hepburn sta posnela še nekaj huronskih komedij. Vseeno, najboljši komediji ostajata Philadelphia ter Arzenik in stare čipke, obe sta predelavi gledaliških iger. Njegov sproščeni smisel za komiko je revija Premiere opisala: »Preprosto najbolj zabaven igralec, kar jih je doslej predstavila kinematografija.«

Med igralce zlate dobe

Ameriški filmski inštitut uvršča Granta na drugo mesto med moškimi igralci hollywoodske zlate dobe, za Humphreyja Bogarta.

Ah, pa še to: bil je petkrat poročen in je po najnovejših izsledkih vsaj z eno soprogo grdo ravnal. Bil je tudi skopuški. Po rodu pa je bil Anglež, kar bi samo po sebi moglo pojasnjevati sum homoseksualnosti, humor in uglajenost.

O Clooneyju je težko najti kaj slabega, a za to je še čas. Kakor kaže, je Michelle Pfeiffer dolžan veliko vsoto denarja (kot vedno lažnivi in slabo obveščeni mediji navajajo vse med 10.000 in 100.000 dolarji). Stavila sta namreč, ali se bo Clooney še kdaj poročil. Clooney se je leta 2014 drugič poročil s pravnico libanonskega rodu, Amal Alamuddin. In tako končno izgubil stavo s Pfeifferjevo.

Srečno poročeno Pfeifferjevo so novinarji vprašali, kako se je bilo poljubljati s Clooneyjem v filmu Tistega čarobnega dne. Rekla je, da malo nerodno, a se privadiš. Novinarji so še silili, naj oceni Clooneyja kot poljubovalca: »Popolnoma soliden in korekten poljubovalec.« Še je srečno poročena ...

George ima slavno sorodstvo, v nasprotju z Grantom. Njegova teta je bila Rosemary Clooney, odlična in priljubljena pevka v 50. letih minulega stoletja. Vsaj Mambo Italiano vas bo spomnil nanjo. George ni tako dober komik kot Grant, a življenje jemlje bolj resno, zato tudi režira, producira, piše scenarije in je filantrop. Ima nekaj majcenih gradov po Evropi (obožuje Italijo in menda prav dobro govori italijansko), proizvaja tekilo lastne znamke, na Škotskem pa mu v neki vasi niso dovolili odpreti puba. Ko je nekoč obiskal Sudan, so ga tam ženske grdo in obilno popljuvale. Tako one izražajo občudovanje, a mu to vsaj enkrat ni bilo čisto nič všeč.

Začel je na televiziji leta 1978, seveda v »medicinski« seriji. Zdravstvo dobro dene karieri, lepota pa zdravstvu, tudi pri nas: Hodalič, Veselko. Čeprav je slovenski Clooney seveda Boris Cavazza.

Nominiranec in nagrajenec

V 90. letih je zacvetel v filmu Batman in Robin, v počasi vedno bolj cenjenem Tistega čarobnega dne, igral je z Nicole Kidman in začel resno sodelovanje z režiserjem Stevenom Soderberghom. Naslednje desetletje je bilo vrhunsko: Oceanovih enajst (12, 13), Syriana, Lahko noč in srečno (o besednem dvoboju novinarja in proslulega senatorja McCarthyja). Clooney je postajal pogost nominiranec in nagrajenec, tako za igro kot za režijo. Leta 2008 je po sporu okrog avtorstva scenarija za film Leatherheads mirno zapustil organizacijo ameriških pisateljev.

V zadnjem desetletju so Clooneyjev film Potomci zasuli z najvišjimi priznanji in nagradami, igral je s Sandro Bullock, produciral film z Meryl Streep in Julio Roberts – z njo je zaigral v filmu Denarne igre, ki ga je režirala Jodie Foster. Ves čas je Clooney politično aktiven (demokrat) in humanitarec. Tudi motorist je, če komu to kaj pomeni. Da, Clooney je zagotovo popolnejša, družbeno pomembnejša oseba od Granta. Nekako težji je, njegov odtis na tleh in na Zemlji je globlji. No ja – kaj neki bomo zapisali in brali čez trideset let?!

Clooney je bolj univerzalen človek, Grant bolj univerzalen igralec, Clooney je bolj mačo, Grant bolj moški. Sta si podobna in še kako, a je to zgolj slučaj in nenačrtovan remake. Sreča ali škoda, da ne moreta biti neposredna tekmeca. Hollywood bi z njima najbrž hotel posneti čisto nič smešno komedijo o zapeljivih, rivalskih dvojčkih, pred katerima padajo ženske kot v žledolomu.