Vedno si je želela biti David Attenborough

Pevka Björk je skupaj s špansko glasbenico Rosalío ustvarila pesem z naslovom Oral, s katero želi ozaveščati ljudi in protestirati proti čedalje bolj intenzivnemu gojenju lososov na Islandiji.

Pravi, da je postala varuhinja islandske narave. »Vedno sem si želela biti David Attenborough.« Dolga leta je živela v Londonu in New Yorku, leta 2013, ko se je končalo njeno razmerje z ameriškim sodobnim umetnikom Matthewom Barneyjem, pa se je preselila nazaj na Islandijo. Žal ji je, da je Rejkjavik drugačen kot nekoč, mesto so namreč preplavili turisti – če jih je bilo še pred dvajsetimi leti komaj sto tisoč na leto, jih je zdaj več kot dva milijona. »Imamo najbolj nedotaknjeno naravo v Evropi in pomembno se mi zdi, da smo prav vsi prebivalci Islandije ozaveščeni ekologi.«

Nevarni in najverjetneje zadnji podvig slovitega okoljevarstvenika

Pevka nasprotuje predvsem velikim korporacijam, ki so začele gojiti losose. »Ribe na Islandiji so bolne, in to zaradi dveh milijonarjev iz Norveške, ki sta najprej uničila naravo v svoji domovini, zdaj pa sta prišla k nam. Na tisoče rib je namreč pobegnilo iz njihovih ribogojnic, napolnile so reke in z boleznimi okužile avtohtone ribe.«

Korporacije sicer te njene obtožbe zanikajo. A ljudje na Islandiji se zbujajo, predvsem mladi protestirajo in bodo naredili vse, da bi na otoku ohranili floro in favno. Ker Björk ne verjame več v politike, saj se ji zdi, da imajo polna usta zgodb o ekologiji, v resnici pa zaradi denarja podpirajo onesnaževalce, pravi, da so njeno edino upanje mladi ljudje. »Nekateri so se odločili, da bodo vse svoje življenje posvetili ohranjanju narave, in šele ko bodo iztrgali oblast iz rok starcev, ki nam vladajo, lahko upamo na boljše čase.«

Svoj zadnji album Fossora, ki med drugim govori o čarobni moči gob, je posvetila mami, ki je po dolgi bolezni umrla leta 2018. »Bila je radikalna feministka in homeopatinja, ki me je vzgajala v komuni. Hvaležna sem, da kot otrok nisem živela v patriarhalnem okolju. Učila me je, da je hamburger delo hudiča in da so v filmih kavboji zlobni in Indijanci dobri. Gladovno je stavkala, ko so začeli na Islandiji graditi največjo tovarno aluminija na svetu. Na koncu so projekt ustavili. Ona je moja vzornica.«

Pravi, da ji je Islandija všeč tudi zato, ker prebivalce slavni ljudje prav nič ne zanimajo, saj je skupnost tako majhna, da lahko zvezdnike in politike vsak dan srečuješ v bližnjem supermarketu. »Ostala bom tukaj. Živim ob obali in vsak dan gledam zasnežene gore v daljavi. Tu imamo enega najboljših filmskih in glasbenih festivalov v Evropi ter izjemen mednarodni sejem knjig. Tu je vse, kar potrebujem.«