V nočnem napadu ubili nekdanjo poslanko

»Mursal Nabizado in enega od njenih telesnih stražarjev so umorili v njeni hiši,« je po nočnem napadu na nekdanjo poslanko afganistanskega parlamenta v nedeljo povedal tiskovni predstavnik policije v Kabulu. V napadu so neznani strelci ranili še brata Nabizadove in drugega telesnega stražarja. Komaj 32-letna nekdanja poslanka je položaj izgubila po sramotnem pobegu zahodnih vojakov iz Afganistana avgusta 2021, ko so se na oblast vrnili talibi in odstranili ženske z vseh pomembnejših položajev.

Čeprav policija trdi, da je začela resno preiskavo pokola, je težko verjeti, da se bodo v njej posebno pretegnili. Nabizadova je bila namreč nasprotnica talibskega režima v Kabulu, ki je ženske postavil tja, kamor misli, da sodijo. Med domače stene, rojevat otroke in skrbeti za družino. Tako je bilo v Afganistanu od nekdaj, najbolj pa v letih od 1996 do 2001, ko so talibi prvič obvladovali večino države.

V zadnjih dveh desetletjih, od ameriške invazije na Afganistan in odstranitve prvega talibskega režima decembra 2001, ker so skrivali glavnega organizatorja napadov na ZDA 11. septembra tega leta Osama bin Ladna, so se razmere začele spreminjati. Ženskam so se odprla vrata v javnost, na vse ravni izobraževanja, lahko so se oblačile, kot so hotele. Nekatere so postale novinarke, sodnice, političarke. Med zadnjimi je bila Nabizada, ki so jo v parlamentarne klopi izvolili v vzhodni provinci Nangarhār na meji s Pakistanom. Provinca je znana po jamskem kompleksu Tora Bora, v katerem so se v 80. letih skrivali mudžahidi, uporniki proti sovjetski okupaciji, konec 90. let prejšnjega stoletja pa se je s svojimi borci Al Kaide tam utrdil bin Laden. Po približno desetih dnevih bojev so zahodni vojaki decembra 2001 Al Kaido s kombinacijo bomb za uničevanje bunkerjev in takšnih, ki ob eksploziji posrkajo zrak iz okolice, izbezali iz votlin. Bin Laden je pobegnil v Pakistan, kjer so ga ameriški komandosi likvidirali maja 2011.

S tem se vojaška uporaba pretežno naravnih, morda le nekoliko dodelanih votlin Tora Bore ni končala. Pred leti so se v njih utrdili borci Islamske države, proti katerim je leta 2017 takratni predsednik ZDA Donald Trump ukazal uporabo desettonske, kakor ji pravijo, matere vseh bomb, najmočnejšega nejedrskega orožja ameriške vojske. V eni (in edini) eksploziji tega srh zbujajočega orožja naj bi umrlo približno sto islamskih skrajnežev in nekaj civilistov.

Leto dni po tem napadu so v Nangarhārju za poslanko izvolili Mursal Nabizado. Bila je ostra nasprotnica vseh nazadnjaških upornikov, ki so v teh letih počasi spet zavzemali ozemlje. Ko so zahodni vojaki pred njimi predlansko poletje pobegnili, je bilo jasno, da se bodo (predvsem) za ženske vrnili najbolj črni časi. Zahodne države so Nabizadi ponudile, da se umakne iz Afganistana, vendar se je odločila, da bo ostala.

Talibska oblast je seveda takoj ukinila parlament, ženskam prepovedala obiskovanje izobraževalnih ustanov, višjih od osnovne šole, obiskovanje parkov in kopališč ter jim spet zapovedala oblačila, s katerimi zakrivajo celo telo. »Ubili so jo v temi, talibi pa gradijo svoj sistem apartheida pri belem dnevu,« je po umoru Nabizade zapisala poslanka evropskega parlamenta Hannah Neumann. »Bila je resnična pionirka – močna ženska z jasnimi stališči, ki se je borila za to, v kar je verjela, četudi je bila zato v nevarnosti,« pa je o Nabizadi povedala nekdanja afganistanska parlamentarna kolegica Mariam Solaimanhil. Zdaj je svojo načelnost plačala z življenjem.