V Cannesu prvič nagrajena tudi transspolna igralka

Dvainpetdesetletna Španka Karla Sofia Gascon je odličje prevzela tudi v imenu kolegic, petinštiridesetletne Američanke Zoe Saldana, leto mlajše Mehičanke Adriane Paz in enaintridesetletne ameriške pop zvezdnice Selene Gomez. Ta se prireditve ni udeležila, je pa ob novici na družbenih omrežjih izrazila svoje presenečenje in ganjenost.

Po besedah predsednice canske žirije Grete Gerwig, znane kot režiserke ameriške uspešnice Barbie (2023), so četverico v kategoriji za najboljšo igralko nagradili zato, ker bi izbor zgolj ene uničil čarobnost, ki so jo v muzikalu oziroma kriminalni drami Emilia Perez ustvarile skupaj. »Vsaka od njih izstopa, a skupaj so transcendentalne,« je dejala za Hollywood Reporter.

Na 77. filmskem festivalu v Cannesu je žirija nagradila tudi režiserja tega filma Jacquesa Audiarda. Na tamkajšnji premieri 18. maja je muzikal prejel desetminutne stoječe ovacije, v reviji Rolling Stone pa so ga označili kot delirij na zaslonu. Kinematografska premiera bo v Franciji konec avgusta, datumi v Veliki Britaniji in ZDA pa za zdaj še niso določeni.

Od mamilarskega kralja do ženske

Gasconova upodablja glavni lik mehiškega mamilarskega kralja Manitasa, ki se, da bi z družino ubežal maščevalnim nasprotnikom, odloči za spremembo spola. V igro je lahko prelila velik del življenjskih izkušenj, saj se je za nepreklicno tranzicijo iz moškega v žensko odločila tudi sama pri šestinštiridesetih letih, o čemer je napisala tudi knjigo. Zatrjuje, da si je želela biti dekle že od svojega četrtega leta.

Po razglasitvi nagrade je izjavila, da je Jacques Audiard (na fotografiji z njo) najboljši režiser na svetu. FOTO: Yara Nardi/Reuters

Kljub temu je najprej igrala vlogo moža in očeta danes trinajstletne hčerke. To je spočela še kot Carlos Gascon, ki je svojo ženo spoznal v enem od madridskih klubov pri devetnajstih letih. Nekoč fant je bil posvojenec mehiške družine, zato ji je Mehika še danes pri srcu. Tam so ne nazadnje posneli tudi vrsto telenovel in filmov, v katerih je še kot moški nastopala v začetku kariere v 90. letih prejšnjega stoletja.

Kar zadeva nagrajeni muzikal, je Audiarda več mesecev moledovala, ali lahko igra tudi moški lik pred tranzicijo, ker ji je to predstavljalo poseben izziv: »Priznam, da sem se med upodabljanjem Manitasa veliko bolj zabavala kot pri igranju Emilie.« Med zahvalnim govorom v Cannesu se ni poklonila le sodelavcem in svoji družini, ampak prav tako vsem tistim, ki stopajo po podobni poti kot ona.

Čas za spremembo

V rodni španščini – angleščina ji ne gre prav dobro – si je dala duška in pustila prosto pot solzam. »Seveda to nagrado posvečam tudi vsem transseksualcem, ki trpimo vsak je…i dan! … Živela Francija, živel Cannes!« Zajeta v čustva je hkrati okrcala skrajneže, ki podajajo sovražne komentarje v zvezi z osebami, kot je sama: »Če ste povzročili naše trpljenje, je zdaj nastopil čas, da se tudi vi spremenite!«

Tematika transseksualnosti se v resnici vse bolj prebija ne samo pod žaromete pop kulture, ampak tudi v vsakdanja življenja ljudi. V zadnjem času je precej pozornosti požela tranzicija kanadske igralke Ellen Page v igralca Elliota Pagea, ki so ga leta 2021 kot prvo transspolno osebo izbrali za naslovnico znamenite revije Time; predlanskim pa je podjetje Mattel izdelalo prvo transspolno barbiko, narejeno po vzoru transspolne igralke Laverne Cox.