Odšel je modni Napoleon Pierre Cardin

Pierre Cardin velja za vizionarja in revolucionarja mode v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, ko je modni svet prestrelil s futurističnimi oblačili, grafičnimi vzorci in geometrijskimi oblikami.

Hkrati je bil med prvimi, ki je razširil svojo blagovno znamko na številne produkte. Njegov podpis je krasil svilene rute, kemične svinčnike, parfume, zapestne ure in posteljnino, lotil se je tudi industrijskega oblikovanja ter vlagal v nepremičnine in umetnost. Nič čudnega, da so mu zaradi nenehnega širjenja modnega imperija nadeli vzdevek modni Napoleon.



»Moda je nekaj smešnega, če jo gledaš prej ali potem, a v tem trenutku se vedno zdi nekaj čudovitega,« je leta 1970 izjavil za francosko televizijo. Rodil se je 7. julija 1922, blizu Benetk, mami Marii Montagner in očetu Alessandru Cardinu, trgovcu z vinom in premožnemu posestniku.

Še kot dveletni deček se je z družino iz fašistične Italije preselil v Saint-Étienne v osrednji Franciji, kjer se je šolal in s štirinajstimi leti postal krojaški vajenec. Leta 1939 se je osamosvojil in delal kot krojač v Vichyju. Med drugo svetovno vojno je delal za Rdeči križ; kasneje je vse življenje podpiral humanitarne akcije.



Leta 1945, takoj po koncu vojne, je odšel v Pariz, tam študiral arhitekturo, kot si je želel njegov oče, nato pa delal kot asistent v modni hiši Paquin, nekaj časa je sodeloval tudi z Elso Schiaparelli. Ko je srečal francoskega režiserja Jeana Cocteauja, je zanj podpisal nekaj kostumografij, med drugim za film Lepotica in zver (1946). Leta 1947 je začel delati za modno hišo Christian Dior in kreativno sodeloval pri Diorjevi prelomni kolekciji new look.



Štiri leta pozneje je odprl lastno modno hišo, nato pa leta 1954 lansiral žensko kolekcijo in slavno bubble dress, obleko, ki jo na bokih krasijo mehurčki. V času, ko so druga velika oblikovalska imena sledila liniji ženskega telesa, je začel trend uniseks oblačil.



Njegove zgodnje kolekcije so nosile modne ikone, kot so Elizabeth Taylor, Brigitte Bardot, Mia Farrow, Jeanne Moreau, s katero naj bi bil nekaj let celo v ljubezenskem razmerju, in Jacqueline Kennedy. Tudi skupina The Beatles je svoj prehod v pop zvezde zaznamovala s fotografiranjem v Cardinovih moških oblekah, zapetih do vratu. V sedemdesetih je lansiral nov trend, tako imenovani mod chic: bil je prvi, ki je kombiniral ekstremno kratke kose z dolgimi krili, ljubil je nasprotja in futuristične, geometrijske oblike.


 

Tudi na Rdečem trgu

Ker ga je od nekdaj vznemirjalo vesolje, je leta 1970 obiskal Naso, kjer je poskusil izvirno vesoljsko oblačilo, ki ga je nosil prvi človek na Luni Neil Armstrong. Cardinu je bila vesoljska obleka tako všeč, da je za Naso ustvaril novo kolekcijo in na predstavitvi skic dejal: »Najbolj všeč so mi tiste obleke, ki jih ustvarim za stil življenja, ki še ne obstaja.«

Ob tem je zanimivo, da je leta 1991 na Rdečem trgu v Moskvi organiziral modno revijo (domnevno prvo takšno v zgodovini Rusije), ki jo je spremljalo kar 200.000 ljudi. Leta 2007 je svoje bele futuristične kreacije prikazal na modni reviji v kitajski puščavi Gobi, ob šestdesetletnici delovanja pa je organiziral dva modna spektakla na različnih koncih sveta, v São Paulu in Tokiu.



Cardin ni bil samo pionir avantgardnih oblik v modi, iskalec novih poti v modi, ampak tudi izjemen poslovnež, ki je svoj denar vlagal v prestižne objekte, kot je recimo kultna pariška restavracija Maxime, v kateri so se zbirali umetniki v času belle epoque; iz nje je naredil prestižno franšizo, leta 2011 pa izdal knjigo Maxime, ogledalo pariškega življenja. V Provansi je kupil in restavriral grad, v katerem je živel markiz de Sade, tam je Cardin gostil koncerte in operne predstave. V njegovi lasti je bila tudi palača Ca' Bragadin v Benetkah, o kateri je trdil, da je nekoč v njej živel Giacomo Casanova.