Ta veseli dan ali Harry se ženi

Obsedenost medijev in javnosti z današnjo poroko princa Harryja in Meghan Markle je v zadnjih dneh dosegla vrhunec.­ A od kod toliko pozornosti pravzaprav obrobnemu članu kraljevega dvora?

Da bi lahko princ zasedel britanski prestol, bi se morala zgoditi tragedija shakespearijanskih razsežnosti, saj pred njim trenutno pretendira na prestol kar pet njegovih sorodnikov – za očetom Charlesom in bratom Williamom­ še dva nečaka in nečakinja. Odgovor najbrž ni težek: ključ za vsesplošno evorijo je v spektaklu, razkošni in romantični predstavi ideal(izira)ne podobe sveta.



Bila je ljubezen na prvi pogled. Zmenek na slepo, na katerem je navadno dekle spoznalo princa. Natanko tako, kot se dogaja v pravljicah. On ni videl televizijske serije, v kateri je igrala stransko vlogo, ona je menda komaj kaj vedela o britanskem dvoru. Po dveh zmenkih v Londonu jo je junija povabil na kampiranje v Bocvano. Potem pa je nekega novembrskega večera, ko sta v kraljevem vikendu ravno pojedla pečenega piščanca, Harry pokleknil na eno koleno in ji nadel prstan z bocvanskim diamantom, ki ga objemata dva manjša iz zakladnice pokojne princese Diane. Za povrhu je zaročni prstan oblikoval sam.

Najpomembnejša je zgodba

Najbolj priljubljenega in najbolj zaželenega samskega Britanca (po javnomnenjskih raziskavah) je pri triintridesetih letih očarala tri leta starejša in enkrat ločena ameriška igralka, o kateri poznavalci nekoliko zlobno pravijo, da s tem, ko se je odrekla igralski karieri, da bi postala prava princesa, Hollywood ne bo utrpel večje škode. A prav v njeni navadnosti (čeprav je treba priznati, da je nenavadno simpatična), se skriva njena posebnost.

»Pri vsem skupaj je najpomembnejša zgodba,« je poudaril nekdanji odgovorni urednik Dela, dopisnik iz Londona in poznavalec kraljevega dvora Mitja Meršol. »Britanski kraljevi dvor si prizadeva, da bi se uveljavil globalno, hkrati se trudi ohraniti nacionalno­ identiteto. Z javnimi­ dogodki ohranja zanimanje za svoje člane, mediji pa iz njih ustvarjajo novinarske zgodbe.«

Dramatična saga kraljeve družine se je začela, ko se je leta 1936 Edvard VIII. raje odrekel prestolu kot svoji dvakrat ločeni ameriški izvoljenki Wallis Simpson, se nadaljevala leta 1953 s trmoglavo­ ljubeznijo kraljičine sestre Margarete, ki se je na vsak način hotela poročiti z ločenim poveljnikom Petrom Townsendom in desetletje pozneje s kraljičino hčero princeso Ano, ki si je kar sama privoščila ločitev. Nato je vsem zastajal dih ob intrigah med princem Charlesom in princeso Diano ter ob tragediji, ki je sledila. Tabu razvez na dvoru se je dokončno razblinil, ko se je princ Charles poročil z enkrat ločeno Camillo, medtem ko se je britanska javnost po vseh kraljevskih pretresih spoprijemala s krizo nacionalne identitete in spreminjanjem vloge družinskih vrednot. Redki so bili desetletja pozneje presenečeni, ko je William­ pripeljal v palačo slehernico Kate, potem pa je svet spet za trenutek zastal, ko je Harry srečal Meghan.

»Še pred tridesetimi leti bi bilo nepredstavljivo, da bi se dekle, kot je Meghan Markle, omožilo v kraljevo družino,« je za Delo povedal Stephen Bates, nekdanji dopisnik z britanskega dvora za The Guardian, ki je kot dopisnik iz Bruslja pred leti obiskal Ljubljano, od koder je poročal o vstopu Slovenije v EU. »Toda ena od odlik britanskega dvora je njegova prilagodljivost. Spreminja se tako, kot se spreminja družba, kar mu omogoča dolgo preživetje. To, da si je Harry sam izbral nevesto in ni privolil v dogovorjeno poroko, kar se je dogajalo v preteklosti, kaže, da se dvor modernizira. S tem, da je nevesta drugačna, da so njeni starši ločeni in da prihaja iz rasno mešanega zakona, se lahko poistoveti veliko Britancev. ­Meghan vnaša na britanski dvor veliko svežine, prav zato, ker ne prihaja iz tradicionalnega kraljevega genetskega bazena,« je povedal poznavalec, ki meni, da tak odmik od stereotipov lahko samo koristi ugledu kraljeve družine.

Vsi odtenki kože

Za to, da so v reviji Forbes zvezo Harryja in Meghan poimenovali najbolj moderna kraljeva romanca, ima veliko zaslug tako imenovani faktor Meghan – nevestina identiteta in njeno ozadje. Je 36-letna Američanka, njena mati je Afroameričanka, oče pa belec. Za sabo ima že en propadel zakon in velja za politično progresivno žensko (javno je kritizirala Trumpa in njegovo politiko), s feminističnimi nazori (ko ji je bilo enajst let, je videla seksistično reklamo za detergent in se včlanila v nacionalno organizacijo za ženske) in ki povrhu vsega tudi javno razpravlja o rasni neenakosti.



Ker prihaja iz etnično mešane družine, je njeno zvezo s Harryjem od začetka spremljala nenaklonjena tabloidna publiciteta. Meghan je sicer izjavila, da obžaluje, da živi v svetu, ki se osredotoča na rasne razlike.

»Ta zveza je pomembna za britansko črnsko skupnost,« je poročal Reuters, saj naj bi nakazovala, da Velika Britanija postaja bolj enakopravna in rasno mešana. A glede na britansko kolonialistično, suženjelastniško in rasistično zgodovino je dvom, da bo zakon v tem pogledu prinesel večje spremembe, upravičen. Konec koncev nevesta ni imela v mislih svojih zasužnjenih prednikov, ki so pobirali bombaž na plantaži v Georgii, ko ji je britanski princ natikal prstan s krvavim diamantom. Bržkone ji je tudi on zamolčal, da je na zabavo na temo domorodcev in kolonialistov prišel oblečen v pripadnika Rommlovega Afriškega korpusa.

»Njena etnična dvojnost gotovo ne more škodovati kraljevi združini. A mislim, da to ni bilo prvo, kar je Harry opazil na njej, in še manj, da bi jo prav zaradi tega izbral. Kot kaže, sta resnično in iskreno zaljubljena. Če bo zaradi tega kraljeva družina nekoliko bolj raznolika, je to lahko samo pozitivno,« je dejal Bates.

Po drugi strani je Kehinde Andrews, profesor afriških študij na birminghamski univerzi BCU, za Guardian komentiral, da je razmišljanje, kako bo »ta zakon vplival na boljše medrasne odnose, žaljivo. Meghan Markle je lepa ženska, ampak kraljeva družina se ne bo spremenila zgolj zaradi kančka kave. Meghan nima črne polti in afro frizure, pravzaprav je videti kot Pippa in se oblači kot Diana. To ničesar ne spremeni. Kaže samo na to, da ima Harry dober okus za ženske.«

Od mode do Trumpa in posebnih sorodnikov

Bolj kot na rasno neenakost faktor Meghan vpliva na britansko modo. Še preden se je sprehodila do oltarja, je s svojim stilom oblačenja vplivala na smernice poročne industrije. Vsak kos obleke, v katerem se pojavi v javnosti, je takoj razprodan, kar bo po nekaterih izračunih britanskemu gospodarstvu prineslo skoraj 170 milijonov evrov. Za 65 odstotkov se je v zadnjem času povečalo tudi povpraševanje po gradovih kot poročnih prizoriščih.

Poleg zaslug za moderniziranje monarhije in transformiranje britanske modne industrije so nekateri na ramena mladoporočencev spustili še breme britansko-ameriških odnosov. Bates ne verjame, da bi se kaj takega lahko zgodilo. »Dvomim, ker je gospod Trump tako kapriciozen, da ta poroka najbrž ne more spremeniti njegovega odnosa do sveta. Že zato ne, ker ga je Meghan Markle v preteklosti odkrito kritizirala in med njima ni simpatij. ZDA se premikajo v nasprotno smer, se pa Američani od nekdaj zelo zanimajo za kraljeve zadeve.«

Družinske zdrahe Marklovih so res preusmerile pozornost z britanskega kraljevega dvora čez lužo. Nekaj dni pred poroko je nevestin oče, ki bodočega zeta sploh še ni spoznal, sporočil, da se zaradi zdravstvenih težav ne bo udeležil poroke. »Britanska zadeva postaja ameriška zgodba,« je dejal Mitja Meršol, Guardianov poročevalec z britanskega dvora pa je skomignil z rameni, češ, »nobena poroka ne bi bila popolna brez manjših zapletov in težavnih sorodnikov, ki so zunaj srečnega stereotipa. Meghan Markle ima precej drugačno ozadje od vseh kraljevskih nevest. Zato so tudi njeni sorodniki nekoliko posebni.«

Korporativna blagovna znamka

Poroka v kraljevo družino je vse prej kot pravljica. Meghan Markle je imigrirala v Veliko Britanijo, prevzela anglikansko veroizpoved in postala britanska državljanka. A zdi se, da se zaveda, da je poleg odpovedovanja to tudi njena velika priložnost. S to zvezo je njen glas postal bolj slišan v svetu, a po drugi strani ga mora bolj odgovorno uporabljati. Zato se že usmerja v dobrodelne namene, predvsem v državah Commonwealtha. Oba sta javno priznala, da si želita spremeniti svet in da je ta pogled ena izmed prvih stvari, ki so ju združile in pripeljale do drugega zmenka.



V monarhiji, četudi se modernizira, ni veliko prostora za romantiko. »Kraljeva poroka je prevzem, ne združitev. V Meghan Markle je kraljeva družina našla nekoga, ki bo osvežil njihovo korporativno kulturo, čeprav jo bo moral povsem ponotranjiti,« so zapisali v New Yorkerju. Podoben vidik je izpostavila tudi Breda Luthar, profesorica na katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede v Ljubljani. »Na kraljevo družino je treba gledati kot na korporativno blagovno znamko, ki je tesno povezana z nacionalno identiteto in predstavo o britanskosti – o idealizirani britanski družbi, ki je v resnici nikoli ni bilo. Vsak dogodek v tej luči pomeni upravljanje blagovne znamke.«

Današnjo kraljevo poroko lahko po mnenju Brede Luthar beremo tudi kot propagando meritokracije – družbenega sistema, v katerem štejejo talent in trud posameznika, če je le na pravem mestu ob pravem času. Fevdalna aristokracija se zato trudi v družbi vzbujati predstavo običajnosti, pristopnosti in ljudskosti. Monarhija se želi uprizarjati kot taka, hkrati pa jo hočemo tako videti tudi mi, je poudarila Breda Luthar.

Iz te snovi so pravljice

S porokami z navadnimi smrtnicami je dvorna propagandna mašinerija torej odkrila novo nišo. Breda Luthar je opozorila na še en vidik, ki se kaže v spektaklu dvornih porok, ki kljub modernizaciji ostajajo globoko tradicionalistične. V ozadju navadnega dekleta, ki se s poroko s princem odreče lastni karieri, pridobi pa spoštovanje in višji status, je tradicionalna reprezentacija ženske in njene (predvidene) vloge v družbi.

Iz te snovi so pravljice, ki obsedejo množice po svetu. »To je fascinacija z elito, ki meji na zavist, prezir in občudovanje. Podobno kot pri nas radi prebiramo lestvice stotih najbogatejših Slovencev. Ko gre za najbogatejšo družino v Angliji, je fascinacija še večja,« je poudarila Breda Luthar.

Veseli dan se odvija ravno v času, ko je Velika Britanija globoko razdeljena zaradi odhoda iz Evropske unije. Po mnenju kritikov so tovrstni kraljevski spektakli zgolj načrtna distrakcija pred razraščajočo se nestrpnostjo, protiimigracijsko politiko in rasnimi napetostmi v državi.

»Datum poroke seveda nima zveze z brexitom, ljudje se pač radi poročajo v lepem vremenu. Res pa je, da je država, odkar se je pred dvema letoma s slabo večino odločila za izstop iz Evropske unije, pri čemer jih verjetno veliko ni niti vedelo, za kaj pravzaprav glasujejo, od tedaj globoko politično razdeljena, krhka, ljudje med sabo ne govorijo ali pa so nenehno v opoziciji. Trenutna družbena resničnost v Angliji je taka, kot že dolgo ne. Monarhija ima vlogo povezovalca, še vedno jo podpira tri četrtine Britancev. Zato utegne tak dogodek združiti in povezati ljudi,« je poudaril Stephen Bates. Pa čeprav le za en dan.