Sanjav in srčen ples v objemu

Razvoj tanga od bordelov do prestižnega plesa elite dokazuje, da družbeni sloj ne more omejiti senzualnosti, saj se strast nahaja v ljudeh vseh slojev. To strast slavijo avgusta na festivalu Tango Buenos Aires. Organiziranje tega zelo izraznega, intimnega ter čustvenega plesnega dogodka s pol milijona gledalcev se morda zdi nenavadno, vendar umetniški direktor festivala Gustavo Mozzi vztraja, da ni boljše platforme, kot je festival tanga. »Tango je v času rasti, razvoja in širitve, zato je festival uglašen s cvetočo naravo, zaradi česar se spreminja v živi, provokativni prostor,« pravi.



Korenine tanga segajo v začetek devetnajstega stoletja, ko je pristaniško mesto Buenos Aires zaradi velikega števila novih priseljencev doživljalo preporod - od kulture in umetnosti do glasbe ter plesa. Tango, ki je mešanica evropskega stoizma in afriške ekstravagance, ima dvoumne korenine, a mnogi teoretizirajo, da se je začel med državljani nižjega sloja in naj bi izviral iz argentinskih bordelov. Ta ples je zelo senzualen in je vizualna metafora za ritual zapeljevanja. Leta 2009 je Unesco priznal tango kot nematerialno kulturno dediščino.



Profesionalna argentinska plesalka tanga Daniela Borgialli pravi, da je to ples, ki te zaveže za vse življenje. »Ljudje, ki jih tango najbolj privlači, so ljudje, ki obožujejo izzive,« pravi. »Naučijo se nekaj novega in potem: Počakaj malo ... kako to deluje? In se spet naučiš nekaj novega. Kar naenkrat mine 10 let in vi še vedno plešete in se učite,« dodaja. Nihče ne osvoji tanga v nekaj dneh, saj vas bo kot nekakšen zapleten odnos, vsakič postavljal pred nove izzive in vas zapeljeval skozi celo življenje.