Rushdie že govoril s preiskovalci

Indijsko-britanski pisatelj Salman Rushdie je po nedavnem napadu nanj že govoril s preiskovalci, je za ameriško medijsko mrežo CNN povedal predstavnik organov pregona, ki je neposredno seznanjen s preiskavo.

Zaenkrat še ni jasno, kaj točno je v bolnišnici povedal 75-letni pisatelj, ki ga je minuli petek na dogodku v ameriški zvezni državi New York na odru napadel moški in ga večkrat zabodel. Pisateljev agent je kmalu zatem sporočil, da bo Rushdie verjetno izgubil eno oko, poškodovana so tudi njegova jetra. Po napadu so Rushdieja odpeljali v bolnišnico, 24-letnega napadalca, Američana libanonskega rodu Hadija Matarja, pa so aretirali in obtožili poskusa umora. Matar, ki je v soboto stopil pred sodnika, se je prek odvetnika izrekel za nedolžnega. Na zaslišanju je sicer ves čas molčal.

Tudi zato še ni uradno znano, kaj je bil motiv za napad. Rushdieja sicer zaradi njegovih literarnega ustvarjanja že desetletja preganjajo verski fanatiki in mu grozijo s smrtjo. Nekdanji iranski verski voditelj ajatola Homeini zanj izrekel smrtno obsodbo oziroma fatvo, potem ko je v Bombaju rojeni Bookerjev nagrajenec leta 1988 izdal roman Satanski stihi, v katerem naj bi očrnil islam. Leta 1991 so ubili japonskega prevajalca Satanskih stihov. Napadli so tudi prevajalca v norveščino in italijanščino, ki pa sta preživela.

Iranske oblasti medtem odločno zanikajo vsakršno povezavo z napadalcem, ki je zabodel Rushdieja, krivdo pa so pripisale pisatelju samemu. »S svojim delom je užalil več kot milijardo in pol ljudi,« so sporočili z iranskega zunanjega ministrstva.

Rushdie, ki je skupno objavil več kot dvajset leposlovnih, strokovnih in drugih del, je zaradi groženj s smrtjo vrsto let živel pod policijsko zaščito. Obdobje skrivanja je kasneje opisal v avtobiografiji iz leta 2012 z naslovom Joseph Anton, kar je njegov psevdonim, ki si ga je izbral ob izreku fatve. Iransko vodstvo je šele leta 1998 naznanilo, da ne bo izvršilo njegove fatve ali k njenemu izvrševanju spodbujalo drugih, in v zadnjih letih je pisatelj živel bolj svobodno kot prej. Toda grožnje s smrtjo niso nikoli popolnoma izginile, kar se je vnovič potrdilo v petek. Ob napadu na slavnega pisatelja so se odzvali številni literati in dejanje zvečine označili kot sprevrženo dejanje in napad na svobodo govora.