Prvi resni Moralesov izzivalec

V nasprotju z nekaterimi drugimi latinskoameriškimi državami, na primer Argentino in Brazilijo, kjer so se po dolgoletni vladavini levice na oblast povzpeli desničarji, je Bolivija, med Ande in amazonsko džunglo razpeta dežela, ostala v rokah levice. Na volitvah v nedeljo pa se je pokazalo, da bi lahko z oblasti odneslo tudi njenega predsednika Eva Moralesa. Za ohranitev položaja se bo moral za četrti zaporedni mandat prvič podati v drugi krog volitev, kjer se bo pomeril z izzivalcem Carlosom Meso. Morales je po še neuradnih podatkih dobil 45 odstotkov glasov, Mesa 38 odstotkov.

Sicer 66-letni Mesa nikakor ni kakšen skrajnodesničarski populist, kakršnega so v obliki Jaira Bolsonara na čelo države lani izvolili Brazilci, vendar je pomembno drugačen od Moralesa. Poleg tega nima za seboj tako sporne zgodbe, kot jo ima v zadnjih letih vladavine brazilske hunte poklicni vojak Bolsonaro. Mesa je po izobrazbi zgodovinar in je delal kot televizijski novinar.

Ima kar pestre politične izkušnje. V letih 2002 in 2003 je bil bolivijski podpredsednik, potem pa je, zaradi množičnih protestov glede tega, kako naj Bolivija izkorišča svoje velike zaloge zemeljskega plina, odstopil predsednik Gonzalo Sánchez de Lozada. Mesa se je nepričakovano znašel na predsedniškem položaju. Na njem ni ostal dolgo, saj so ga spomladi 2005 po slabem letu in pol odnesli obnovljeni protesti zaradi plina. Na položaju ga je za kratek čas nasledil predsednik ustavnega sodišča Eduardo Rodríguez, potem pa je leta 2006 oblast prevzel Morales.

Čeprav stranka Revolucionarna leva fronta, za katero kandidira Mesa, nosi zelo radikalno ime, je njena politika daleč od tega. Gre za zmerno levo socialdemokratsko stranko. Res je nastala tudi iz komunističnih strank stare šole, vendar je danes nekaj takšnega, kot je evropska tretja pot. V drugem krogu se bosta levi populist Morales in zmerni levičar Mesa, oster kritik aktualnega predsednika, pomerila 15. decembra.

Bolivija ima tako kot večina ameriških držav po vzoru politične ureditve Združenih držav Amerike predsedniški sistem. To pomeni, da je predsednik države tudi predsednik vlade in ima posledično veliko odločevalsko moč. Sedanje bolivijske volitve so za marsikoga sporne. Po njihovi ustavi namreč na predsedniškem položaju nihče ne bi smel biti več kot dva mandata, Morales pa se bori za četrti mandat. To mu je omogočila odločitev vrhovnega sodnega tribunala, da javne funkcije ne smejo imeti omejitev pri številu mandatov.

Nekdanji gojitelj kokinih listov Morales se kot Indijanec bori za pravice južnoameriških domorodcev, kot protiimperialist in protikolonialist pa je uglašen z donedavnega vodilno politično silo na celini, politično levico. V dolgih letih njegove vladavine se je življenski položaj v državi precej izboljšal, njegovo priljubljenost pa, poleg spornega ohranjanju na oblasti, zmanjšujejo za Južno Ameriko zelo značilne korupcijske afere.