Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet so ljudje

Preživela holokavst, pri 102 letih je na naslovnici Vogua

V poletni nemški izdaji revije Vogue bodo izkazali čast Margot Friedländer, eni redkih še živih prič nacističnega preganjanja Judov.
Dvojna izdaja revije bo izšla 22. junija, nosilna tema poletnih mesecev bo ljubezen. FOTO: Vogue
Dvojna izdaja revije bo izšla 22. junija, nosilna tema poletnih mesecev bo ljubezen. FOTO: Vogue
G. K.
19. 6. 2024 | 11:15
19. 6. 2024 | 11:37
2:40

Naslovnico nemške izdaje modne revije Vogue za julij in avgust bo krasila podoba gospe v rdečem plašču, 102-letne Margot Friedländer, ki je preživela holokavst in si že dolga leta prizadeva, da tedanjih grozot svet ne bi pozabil. Dvojna izdaja revije bo izšla 22. junija, nosilna tema poletnih mesecev bo ljubezen.

image_alt
Danes se otroci igrajo z lego kockami, on pa je pri enajstih prelagal trupla

Novinarji Voguea so se s sogovornico srečali štirikrat: »Na naslovnici te številke bo najbolj pozitivna oseba, kar jih poznam,« je izjavila glavna urednica nemške izdaje Kerstin Weng. »Mnogi jo poznajo kot osebo, ki je preživela holokavst, a ni preživela le nacistov, ampak tudi izdajo in izgubo. Ima vse razloge za zagrenjenost, a ostaja odprta in se ne pusti zvleči na nobeno stran.«

Leta 2010 se je vrnila v Berlin in začela nemški mladini pripovedovati o svojih izkušnjah v nacistični Nemčiji. FOTO: Wikipedija
Leta 2010 se je vrnila v Berlin in začela nemški mladini pripovedovati o svojih izkušnjah v nacistični Nemčiji. FOTO: Wikipedija
Margot Friedländer je ena redkih še živečih prič nacističnega preganjanja Judov med drugo svetovno vojno. Za svoj neumorni boj proti pozabi nemških zločinov nad njenim narodom je prejela več priznanj, tudi nemški red za zasluge. Leta 2004 so o njej posneli film z naslovom Ne recite temu domotožje, režiral ga je Thomas Halaczinsky.

Rojena je bila in odraščala je v Berlinu, ko je bila stara 12 let, so nacisti prišli na oblast in leta 1938 je njihovo naraščajoče preganjanje Judov mnoge prisililo v beg ali skrivanje. Pri 17 letih je bila priča pogromu nad judovskimi trgovinami in sinagogami. Njena mati je želela emigrirati, toda oče, ki je bil vojni veteran, ni hotel zapustiti države in se je bila prisiljena skrivati. Starši so se ločili, gestapo je leta 1943 aretiral njeno mamo in brata.

Aprila 1944 so ujeli še Margot in jo deportirali v koncentracijsko taborišče Theresienstadt, a je preživela. Potem ko je leta 1946 skupaj z možem emigrirala v ZDA, se je leta 2010 vrnila v Berlin in začela nemški mladini pripovedovati o svojih izkušnjah v nacistični Nemčiji.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine