Predsednik po taktih težke glasbe

Južnoameriška država Čile, ki se v ozkem pasu vije več tisoč kilometrov ob obali Tihega oceana, naj bi kmalu dobila novo ustavo. V ponedeljek so jo po letu dni pisanja – pisalo jo je 154 večinoma politično neopredeljenih državljanov, pol moških pol žensk in s pomembnim deležem Indijancev – predali predsedniku Gabrielu Boricu. Če jo bo 4. septembra približno 15 milijonov volivcev potrdilo, bo zamenjala ustavo iz časov diktature generala Augusta Pinocheta; ta je po državnem udaru, s katero je leta 1973 zrušil socialističnega predsednika Salvadora Allendeja z železno roko vladal državi do leta 1990. Čile je bil prva država, v kateri so širokopotezno izvajali neoliberalne reforme.

Danes so časi seveda zelo drugačni. Oblast je po zmagi na lanskih predsedniških volitvah letos spomladi prevzel nekdanji študentski voditelj, sicer falirani študent prava, od leta 2014 zelo levo usmerjen poslanec v spodnjem domu parlamenta Boric. Če se vam zdi njegov priimek nekam znan, imate prav. Njegovi predniki so se konec 19. stoletja v Čile preselili z dalmatinskega otoka Ugljana, kjer nekateri Borići živijo še zdaj. Njegova mati ima katalonske korenine. Dokler ni postal predsednik, je živel več kot dva tisoč kilometrov južno od glavnega mesta Santiaga de Chile, v kot Maribor velikem mestu Punta Arenasu. To regijo na pragu Antarktike je zastopal v parlamentu. Tja se je najprej prebil kot samostojni poslanec, čeprav je že od študentskih let član levičarskih strank, ki sodelujejo v različnih levo usmerjenih političnih povezavah.

Čile ima predsedniški sistem, kar pomeni, da je predsednik hkrati tudi premier in ima veliko moč. Vsekakor je 36-letni Boric netradicionalen voditelj, saj se noče ukalupiti v običajno politično opravo s kravato. Tudi njegov glasbeni okus je za politika vse prej kot običajen, saj med njegovo najljubšo godbo spadata skupini težkega rocka Nine Inch Nails in Rammstein. Je tudi prvi predsednik Čila, ki ga krasijo vidne tetovaže.

Čeprav so Borica v domačem Punta Arenasu vzgajali kot katolika in je bil njegov stari stric po očetovi strani celo katoliški škof na jugu Čila, se ima danes za agnostika. Poročen ni, je pa zadnjih nekaj let v zvezi s tri leta mlajšo antropologinjo in politologinjo Irino Karamanos, katere predniki so v Čile prišli iz Grčije in Nemčije. Kot glasna feministka je najprej zatrjevala, da ne bo opravljala vloge prve dame, saj da gre za zastarel položaj. Po nekaj tednih si je premislila in naznanila, da bo prva dama, ampak da bo funkcijo modernizirala od znotraj. Odzivi feminističnih kolegic so različni, ene jo podpirajo, druge kritizirajo.

V skladu z usmeritvijo predsednika bo nova ustava zelo socialno usmerjena, vendar morda ne tako levo, kot si želi Boric. Vsak člen posebej je namreč moral dobiti dvetretjinsko podporo v skupini za sestavo, v kateri pa levo usmerjeni člani niso imeli takšne večine. Na referendum, na katerem se bodo izrekali o njej, bo gotovo prišlo zelo veliko ljudi, saj bo udeležba obvezna. Čeprav so Boricu na oblast pomagali množični protesti za spremembo ustave pred izbruhom pandemije covida leta 2019, pa podpora novostim ni jasna. Raziskave javnega mnenja kažejo, da je javnost glede sprememb zelo razdvojena.