Praznina za rešetkami

Na Nizozemskem imajo v zadnjih dvajsetih letih več kot 40-odstotno zmanjšanje števila zapornikov, kar je unikum. In kaj bi se druge evropske države, tudi Slovenija, lahko iz tega naučile?

V prvi vrsti, da upadanje števila zapornikov ni posledica nedavnih politik vizionarskih politikov, ampak posledica sprememb v prijavljenih kaznivih dejanjih in naravi kaznivih dejanj. Tako kot v številnih drugih zahodnih državah se je tudi na Nizozemskem v zadnjih desetletjih število nasilnih kaznivih dejanj znatno zmanjšalo. Manj je konvencionalnega nasilnega kriminala, kamor sodi, recimo, umor, pojasnjuje stroka. Po drugi strani pa je veliko običajnega kriminala šlo na splet in je manj vidno. In obstaja več možnosti organiziranega kriminala, ki je manj viden. Dejstvo je, da na sodišča prihaja manj resnih primerov in posledično manj ljudi konča za rešetkami.

Poleg vsega naj bi se Nizozemci bolj kot drugi zavedali, da bivanje v zaporu naredi več škode kot koristi, družba se lahko za nekaj časa znebi kriminalcev, a po vrnitvi na svobodo jih večina nadaljuje svojo prepovedano raboto. Zaradi nasilne zaporniške klime lahko povratniki postanejo še bolj neusmiljeni v svojih dejanjih.

Nizozemski sodniki so veliko bolj naklonjeni družbenokoristnemu delu ali pogojnim kaznim od kolegov v drugih zahodnoevropskih državah. Raziskave kažejo, da to ni le ceneje, ampak tudi zmanjša verjetnost ponovitev kaznivih dejanj. Dolžine kazni za lažja kazniva dejanja so se v zadnjih letih zmanjšale, za nasilna in spolno kazniva dejanja pa zvišale.

Ne glede na vse, tudi pomisleke, ima Nizozemska pomembno sporočilo: ni samoumevno, da mora število zapornikov vedno naraščati, in ni nujno res, da postaja družba z manj zaporniki manj varna.