Ko se je leta 1966 pojavila na gala prireditvi v snežno beli večerni obleki
Mile Schön, obraz pa ji je zakrivala maska z dolgimi belimi peresi, jo je ameriški pisatelj
Truman Capote poimenoval »poslednja labodka«.
Plesa v newyorškem hotelu Plaza, ki so ga priredili v čast ameriške publicistke in nekdanje lastnice časnika
Washington Post Katharine Meyer Graham, se je udeležila svetovna družbena smetana. Tudi razvpiti lastnik avtomobilističnega imperija Fiat
Giovanni Agnelli in njegova soproga
Marella. Zakonca sta zaslovela zaradi svetovljanskega življenjskega sloga, izpiljenega okusa, razkošnih oblačil, umetniških zbirk in zvezdniških zabav. Fotografi so ju ovekovečili med jadranjem vzdolž Amalfijske obale z uglednimi gosti, kot sta bila
John in
Jacqueline Kennedy, in med plavanjem v neokrnjenih modrinah Jadrana s slavnim Capotejem.
Rodila se je 4. maja 1927 v Firencah. Njen oče
Filippo Caracciolo di Castagneto je bil neapeljski plemič, mati
Margaret Clarke pa Američanka, po rodu iz Illinoisa. V mladosti se je posvetila študiju umetnosti in oblikovanja na akademiji za lepe umetnosti Julian v Parizu, po končanem študiju je asistirala v Združenih državah Amerike živečemu nemškemu fotografu
Erwinu Blumenfeldu, poročala za medijsko hišo
Condé Nast in se ukvarjala s tekstilnim oblikovanjem.
Leta 1953 je pozirala newyorškemu fotografu
Richardu Avedonu in zaslovela kot ikona modnega sveta. Fotograf je ujel njeno vzvišeno lepoto, pri tem pa poudaril njen sloki vrat. Umetniški kritiki so črno-beli portret, ki je danes na ogled v Metropolitanskem muzeju v New Yorku, primerjali s kakšno Modiglianijevo slikarsko stvaritvijo.
Poroka z največjim ženskarjem 20. stoletja
Istega leta se je poročila z dedičem dinastije Agnelli. Giovanni je bil najstarejši med sedmimi otroki, po smrti staršev pa je prevzel vodenje družinskega podjetja. Tovarno Fiat je v Torinu leta 1899 ustanovil njegov dedek
Giovanni Agnelli, po katerem so ga starši tudi poimenovali. Družina si lasti še nogometni klub Juventus in nekatere italijanske medijske hiše. Pod Fiat
sodijo avtomobilske znamke Alfa Romeo, Lancia, Maserati in Ferrari. Mlajši Agnelli naj bi spodbudil predstavnike Ferrarija, da so se podali v svet formule ena. Zaradi uspešnega vodenja podjetja in visoke gospodarske rasti po drugi svetovni vojni, ki so jo v Italiji označili za »gospodarski čudež«, je družina bajno obogatela. Mladenko s plemiškimi koreninami je očaral pustolovski duh Agnellija, ki se je med vojno boril v severni Afriki, prav tako ji je ugajala njegova ljubezen do hitrosti in blišča.
Mnogi so označili Giovannija Agnellija za najvplivnejšega moža v Italiji. Na fotografiji s sinom Edoardom. FOTO Claudio Papi/Reuters
Gianni, kot so ga klicali prijatelji in družinski člani, je bil pravnik, podjetnik, jadralec, smučar, pilot, dirkač, predvsem pa ženskar. Na dvorišču pred vilo v Torinu sta bila ves čas v pripravljenosti dva helikopterja: prvi za polet do smučišč v italijanskih Alpah, drugi za polet do jahte v Sredozemskem morju. Rumeni tisk je rad poročal o slovesu, ki si ga je pridobil kot ženskar, in svojci so si oddahnili, ko je napovedal zaroko z Marello. Kljub temu ni prenehal z razmerji z drugimi ženskami, tako da se je njegova žena nekoč primerjala s Penelopo, ki večno čaka na moža Odiseja, da se vrne s potovanja, na katerem nanj prežijo številne skušnjave.
Prvi otrok,
Edoardo, se jima je rodil leta 1954, leto pozneje mu je sledila sestra
Margherita. Edoardo Agnelli je umrl leta 2000 v nepojasnjenih okoliščinah. Njegovo truplo so našli pod viaduktom v Torinu, domnevno je storil samomor. Policistom se je na prizorišču nesreče pridružil tudi oče in identificiral sinove posmrtne ostanke.
Labodke s Pete avenije
Soproga najvplivnejšega Italijana je večkrat pozirala za revijo
Vogue. Razložila je, da so modne stvaritve način izražanja in hkrati zaščita pred zunanjim svetom. »Moda nam omogoči, da se predstavimo svetu s podobo, ki jo je ustvaril nekdo drug, in moram priznati, da je to nadvse prijeten občutek,« je dejala. Oblikovalec
Valentino jo je označil za modno ikono in jo postavil ob bok Jackie Kennedy, kar ni nenavadno, če pomislimo, kako so paparaci obe ženski ovekovečili med sprehodom po s soncem obsijani Amalfijski obali. Burila je domišljijo umetnikom in modnim oblikovalcem, med drugim jo je na slikarskem platnu upodobil ekscentrik
Andy Warhol.
Zaradi svojih čarov in slovesa se je Marella Agnelli uvrstila med »labodke s Pete avenije«, kot je ameriška pisateljica
Melanie Benjamin v istoimenskem romanu poimenovala članice newyorških visokih krogov, ki so navdihnile Trumana Capoteja pri ustvarjanju lika Holly Golightly v kultnem literarnem delu Zajtrk pri Tiffanyju.
Marella Agnelli s hčerko Margherito med pogrebom moža Giannija Agnellija v Torinu 26. januarja, 2003, katerega se je udeležilo na tisoče ljudi. FOTO: Stringer/ Reuters
Agnellijeva je preživljala čas med razkošnimi vilami na treh celinah. V poznejših letih je začela urejati vrtove in o tem objavila nekaj knjig, na primer deli
Vrtovi italijanskih vil in
Vrtovi posesti Agnelli v Villar Perosi. Nemara najlepša sta vrtova, ki ju je s pomočjo krajinskih arhitektov ustvarila v vili v Marakešu in na družinski posesti v Villar Perosi v Piemontu. Mož Giovanni je umrl leta 2003, eno leto pred njegovo smrtjo pa sta praznovala odprtje muzeja sodobne umetnosti v Torinu, ki se imenuje po njima, Pinacoteca Giovanni e Marella Agnelli. V muzeju,
za katerega je načrte pripravil arhitekt Renzo Piano, so med drugim razstavljene umetnine
Matissa,
Modiglianija,
Renoirja in
Maneta.
Marella Agnelli je umrla v soboto v domači hiši v Torinu. Pokopali so jo na pokopališču v Villar Perosi, ob majhni kapelici, kjer počivata njen mož in sin. »Bila je močna in izjemno vzdržljiva,« je na pogrebu dejala njena vnukinja.
Komentarji