Neomejen dostop | že od 9,99€
Sredi tega meseca so minila tri leta, odkar so se na oblast v Afganistanu vrnili skrajno fundamentalistični muslimanski bojevniki talibi. Njihovo popolno zmagoslavje je okronalo zavzetje glavnega mesta Kabula 15. avgusta 2021. V Islamskem emiratu Afganistan, kakor se država zdaj imenuje, so se razmere vrnile v čas od 1996 do 2001, ko so bili talibi prvič na oblasti.
Kar zadeva ženske, to pomeni, da se lahko izobražujejo samo v osnovnih šolah, vrata ustanov za nadaljnje izobraževanje so zanje zaprta. Prav tako ne morejo dobiti številnih služb, ne smejo v javne parke in telovadnice ali potovati brez spremstva moških sorodnikov. Združeni narodi razmere imenujejo aparthajd na podlagi spola; predvsem zaradi odnosa do žensk talibskega režima uradno ni priznala nobena država.
Dejansko je mednarodna skupnost zaradi humanitarne krize in grožnje terorizma ohranila dialog z njimi. Na primer Združeni narodi so imenovali posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Afganistanu. Richard Bennett je dosledno opozarjal na kršitve človekovih pravic v državi, odkar so ga leta 2022 imenovali na položaj. Mednarodno skupnost je pozival – med drugim v izjavi prejšnji teden, skupaj z 29 drugimi strokovnjaki Združenih narodov -, naj ne normalizira vnovične talibske vladavine. Oblastniki v Afganistanu seveda dosledno zavračajo kritiko njihove vladavine, tako Benettovo za ZN kot kritike drugih organizaciji in držav.
V torek je prišla v javnost informacija, da so talibi posebnemu poročevalcu prepovedali vstop v državo. Prepoved naj bi izdali že pred meseci, zdaj pa so poudarili, da ni posledica Bennetovega poročanja o človekovih pravicah v Afganistanu, ampak zadržkov do njega kot osebe. »Na položaj so ga imenovali, da bi širil propagando. Ni človek, besedam katerega bi lahko verjeli. Izpostavljal je drobne težave in jih napihoval v propagandne namene,« je o vzroku za prepoved vstopa Benettu po poročanju afganistanske medijske hiše Tolo News, ki jih je povzela francoska tiskovna agencija AFP, povedal tiskovni predstavnik talibov Zabihulah Mudžahid.
Konec junija so se talibi prvič udeležili konference v Katarju pod okriljem ZN, na kateri so razpravljali o razmerah v Afganistanu. Njihov pogoj za udeležbo je bil, da o kršitvah človekovih pravic ne razpravljajo, prav tako se pogovorov niso smele udeležiti predstavnice afganistanskih žensk in predstavniki oziroma predstavnice civilnodružbenih organizacij. To odločitev je Benett obsodil v mnenjskem članku v New York Timesu. »Cena [za udeležbo talibov] je previsoka,« je zapisal.
Na sedežu ZN v New Yorku Stéphane Dujarric, tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Antónia Guterresa, v torek ni ne potrdil ne zanikal informacij o tem, da so Benettu prepovedali vstop v Afganistan. Poudaril je samo, da so posebni poročevalci »eden najpomembnejših gradnikov arhitekture človekovih pravic«, zato vzpodbujajo čim tesnejše sodelovanje z njimi. Kljub onemogočanju poročevalca misija ZN v Afganistanu nadaljuje s spremljanjem in poročanjem o stanju človekovih pravic v državi.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji