V sredo je praznoval 100. rojstni dan. Vsak dan prebira več časopisov, piše in objavlja pisma bralcev, telovadi, plava, ima še veljavno vozniško dovoljenje in se pripelje z avtom do trgovine. Tretji najstarejši Portorožan je nadvse kritičen do politike in tistih, ki spodbujajo nevednost. Za okrogli jubilej so imeli v krajevni skupnosti pripravljeno slavje, vendar so ga prestavili, ker je le nekaj dni prej zbolel za covidom. Zato smo pogovor opravili po telefonu.

Kako kaj počutje?

Če ne bi imel covida, bi se počutil kar normalno. Že več dni sem precej kilav. Zbolel sem, kljub temu da sem bil trikrat cepljen. Vročine pa nimam.

Ste se ravnali po kakem receptu, pravilih zdravega življenja?

Od tretjega leta starosti sem telovadil. Že pri Sokolih pod Pucljevim kozolcem. Sicer pa hodim, letos septembra sem še plaval v morju, nedaleč od hiše. Kadil nisem, pri alkoholu sem skromen. Še popijem dva kozarca vina pri obedu. Po zajtrku naredim »en džiro« po portoroški plaži do glavnega pomola, tam popijem kavo, se vrnem do doma. Spet sedem v kak bližnji lokal in berem časopise. Z vidom nimam težav, le za branje rabim očala.

Katere časopise berete?

Na Delo, Primorske novice, na Svobodno misel sem naročen, poleg tega kupujem Mladino pa še kakšno revijo, tudi hrvaško in srbsko. Veliko berem.

Dušan Puh na letošnji proslavi Vrnitve Primorske v portoroškem Avditoriju, med veterani v svetli obleki in z rdečo kravato. FOTO: Tomaž Primožič/FPA

Ste dober poznavalec Portoroža. V Istro ste prišli takoj po kapitulaciji Italije s partizani. Kaj vse ste počeli?

Bil sem okrajni in okrožni sodnik, večkrat predsednik krajevne skupnosti, občinski odbornik, predsednik okrajne konference SZDL, ustanovitelj Turističnega društva Portorož še v času, ko je Marcello Mastroianni snemal svoj prvi film v Portorožu, Grenka sol, kasneje dolga leta odvetnik.

Kateri portoroški časi so bili po vašem najlepši?

Druga polovica petdesetih in šestdeseta leta. Vzdušje je bilo sproščeno, to je bil še stari Portorož in jaz sem bil mlad.

Dušan Puh (s slamnikom, stoji v pasari Vida) je poleti 1960 pogosto iz Portoroža z družino prijadral do Kanegre. Poleg njega se na veslo naslanja hči Irena, pri krmilu je pokojna žena Etelka, v morju pa sta ob čolnu mladi Dušan in hči Jelka. FOTO: družinski arhiv

Kaj imate v Portorožu najraje?

To, da ima lepo morje, da je nasploh vas z mestnim standardom. Se živi kot na vasi, vendar hkrati v lagodnem mestecu.

Včasih ste se pritoževali nad hrupom.

Ni več pretiranega hrupa v kraju, niti ni veliko preglasnih koncertov. Morda me hrup ne moti, ker imamo v hiši nova okna.

V tistih časih ste se možje srečevali v kavarni pri Suzani. Tudi z Edom Mihevcem, s katerim ste se poznali že v partizanskih časih ...

Bil je glavni urbanist slovenske Istre. Portoroški hoteli bi bili nižji, če bi bilo po njegovem. Vse hotele je zasnoval vsaj za nadstropje ali dve nižje. Bil je nejevoljen, ker so investitorji zahtevali višje hotelske stavbe zaradi ekonomike.

Družinska fotografija po soočenju županskih kandidatov v Avditoriju Portorož novembra letos. Z leve: sin Dušan, hči Irena, Dušan Puh in hči Jelka. FOTO: Jaka Ivančič

Pred dvema tednoma ste prišli na soočenje piranskih županskih kandidatov. Kaj pričakujete od nove oblasti?

Novi župan bi moral biti realizator, tak, ki pripelje stvari do konca. Napaka je, da nimamo občinskega prostorskega načrta. Dokler ta ne bo sprejet, je vsak poseg v bistvu na neki način nelegalen. Prostorski načrt je osnova za vsako poseganje v prostor. Gradbena dovoljenja izdajajo na pamet, po občutku in interesih. Nobenega gradbenega dovoljenja ne bi smeli izdati, dokler ne sprejmejo načrta. Občina potrebuje kadre, zdravnike, medicinske sestre, obrtnike ... Graditi bi morali nekakšna kadrovska stanovanja. To potrebuje urejena skupnost.

Zakaj nimamo realizatorja?

Dosedanji župan Đenio Zadković me je razočaral. Kar trije prostorski načrti so padli na ustavnem sodišču. Ni zadostnega premisleka o turistični strategiji, ki bi morala več pozornosti nameniti zdravstvenemu turizmu, kajti Portorož ima izjemno lego, milo klimo in je blizu številnim evropskim krajem.

Oče in sin pred dvema desetletjema, ko so odpirali nove prostore jadralnega kluba Pirat v Portorožu. FOTO: družinski arhiv

Letos ste v Delu s pismom opozorili, da bi morali čuvati slovensko obalo in nepremičnine in jih ne nepremišljeno prodajati tujcem.

Brez obale nismo več pomorska država. Nepremičnine ob morju so mamljive za kapital, zato imamo toliko lastnikov počitniških stanovanj in hiš. Ampak to ni dobro. Kraj potrebuje prebivalce, ki polnijo koncerte, gledališča, družine, ki tu delajo in imajo otroke. Vikendaši tega kraju ne dajejo.

Tudi na državni ravni je politika neučinkovita, saj se pogosto ukvarja sama s sabo, ne pa s temeljnimi vprašanji za primernejše življenje ljudi. Take nepotrebne vsebine, zapravljen čas in denar so bili nedavni referendumi.

Referendume je zakuhal Janša. Za njim je velik del katoliške cerkve, ki je vplivna in zna delati. Takšno politiko podpira vsaj 20 odstotkov prebivalstva, predvsem tisti, ki dajejo prednost veri. Naša država in naš kraj pa potrebujeta strokovnjake. Take, ki bodo delali za državo in kraj. Ne pa da jih šolamo in odidejo. Najboljša naložba vsake države je naložba v ljudi. Moč družbe je v sposobnosti sposobnih. Zato potrebujemo stanovanja in druge ugodnosti zanje. Zato moramo skrbeti za stanovanja, zdravstvo, kulturo ...

O tem govorijo politiki na vseh soočenjih. Kako ste zadovoljni z lokalnimi kandidati?

Andrej Korenika je imel kar dobre ideje, vendar je kot realizator od vseh najboljši Gašpar Gašpar Mišič. On pripelje stvari do konca.

Znani ste po tem, da ste se vedno upirali oblasti in bili politično aktivni. Trikrat so vas vrgli iz zveze komunistov, zadnjič leta 1983. Kako je z današnjimi strankami?

Politično vzdušje se ne spreminja veliko. Kakšen je sploh program Socialnih demokratov? Niso dovolj jasni, da bi ljudje vedeli, kaj hočejo. Podobno je z Levico. Razumem, da čutijo in si želijo, ampak eno je čutiti, drugo pa program in izvedba. Zdelo se mi je napačno, da je Miha Kordiš kandidiral za predsednika, čeprav je vedel, da mu ne more uspeti. Podobno sicer deluje tudi Janša. Toda pri vsaki stvari ima zelo jasno stališče. Tudi on je vedel, da mu z referendumi ne bo uspelo. A on deluje zato, da deluje, da je prisoten.

Ampak s tem drugim preprečuje uspešno delo.

Lado Ambrožič v svoji knjigi temu pravi politika spotikanja.

Politika spotikanja vzbuja odpor. Branko Grims trdi, da so razmere podobne kot leta 1933, ko je prišel na oblast Hitler. Kako gledate na tako sprevračanje zgodovine?

To pomeni, da zgodovine ne pozna, ali pa je noče poznati. Položaj sveta ni nikoli enak. Kar je počel Hitler, to ni delo normalnega razuma. Trenutno ni nobenega podobnega na svetu. Putinova vojna v Ukrajini je njegova panična reakcija.

V partizanih je bil politkomisar v Istrskem odredu na ozemlju južno od Slavnika vse do Buzeta, Savudrije in Čičarije. FOTO: družinski arhiv

Rekli ste, da človeštvo potrebuje novo razsvetljenstvo, kaj ste pravzaprav mislili s tem?

Svet pestijo stiske. Vse bolj je razcepljen, ne samo v naši državi. Gre za vse večji konflikt med znanjem in neznanje in za zlorabo znanja proti neznanju ter za zlorabo neznanja proti znanju. Rešitev je edinole znanje. Znanje je človekova edina prava moč. Vsa svetovna verstva so iskanje rešitev v temi. Spominjam se Josipa Vidmarja, ki je rekel: »Zavidam vernim, ker je zanje vse božja volja. Imajo vsaj tolažbo!« Mi pa vemo, da se lahko zanesemo le nase. Ta konflikt je čedalje večji, ker je vse več znanja. Zdaj dobro vemo, da smo le delček vesolja in nismo neka božja posebnost. Človeštvo pa se bo postopoma moralo poenotiti, ker bo imelo skupne probleme, iste nevarnosti, istega sovražnika. Zato se bo organiziralo in osvajalo vesolje.

Dušan Puh ob zaključku šolanja, po maturi, malce pred začetkom druge svetovne vojne. FOTO: družinski arhiv

Če bi se lahko znova odločali o svojem življenju, kaj bi naredili enako in česa ne bi ponovili?

Če bi še enkrat živel, bi študiral fiziko, kemijo in matematiko.

Mar niste bili zadovoljni s pravom in odvetništvom?

Bil sem zadovoljen, toda če bi lahko še enkrat izbiral, bi izbral naravoslovje. Vesolje se razvija po zakonih fizike, kemije in matematike. Elon Musk si prizadeva priti na Mars, človeku bo morda to nekoč uspelo, ker se bo življenje na svetu nekoč končalo, na Marsu pa bodo razmere zaradi segrevanja našega osončja vse ugodnejše.