Pisatelji proti prelivanju krvi

Pesnica, pisateljica in aktivistka za pravice žensk Margaret Atwood se pridružuje več kot 1040 pisateljem z vsega sveta, ki so podpisali odprto pismo Mednarodnega centra PEN; to poziva k ustavitvi prelivanja krvi in opozarja, da ne bo svobodne in varne Evrope brez svobodne in neodvisne Ukrajine. Atwoodovo širša javnost najbolj pozna po distopičnem romanu Deklina zgodba, ki se dogaja v bližnji prihodnosti, v Novi Angliji, v totalitarni državi, kjer število rojstev strmo upada, zato si totalitarni sistem zagotovi »dekle«, sužnje brez pravic in identitete, ki so tam zato, da rojevajo otroke. Atwoodova je delila tudi svojo fotografijo s protestov proti ruski invaziji v Torontu.

Solidarnost s pisatelji, novinarji, umetniki in prebivalstvom Ukrajine so v pismu izrazili nobelovci, kot so Orhan Pamuk, Svetlana Aleksijevič, Maria Ressa in Olga Tokarczuk, ter številna druga ugledna pisateljska imena, kot so Salman Rushdie, Jonathan Franzen, Max Porter, Colm Toibin, Elif Shafak, Salman Rushdie in Tsitsi Dangarembga ...

»V teh za ukrajinsko ljudstvo najbolj mračnih trenutkih smo združeni v podpori pisateljem, novinarjem, umetnikom in vsem Ukrajincem, stojimo vam ob strani in čutimo vašo bolečino,« so med drugim zapisali v pismu, ki je objavljeno v ukrajinskem, ruskem in arabskem jeziku. »Vsak posameznik ima pravico do miru, do svobodnega izražanja in do svobodne izbire. Putinova vojna je napad na demokracijo in svobodo ne le v Ukrajini, ampak po vsem svetu. Brez svobodne in neodvisne Ukrajine ne more biti svobodne in varne Evrope. Solidarni smo v prizadevanju za mir in za to, da se konča propaganda, ki samo še podžiga nasilje. Prevladati mora mir.«

Ukrajince bomo prosili za odpuščanje, ko bodo kaznovani zločinci, ki so začeli to vojno.

Ruski geolog, novinar in pisatelj Sergej Lebedjev, ki s prvencem Dežela pozabe prihaja na letošnjo Fabulo, je že dolgo kritik Putinovega režima. »Pisatelji imajo moralno odgovornost, da v svojih delih reflektirajo realnost,« je dejal Lebedjev v intervjuju za Guardian, slab teden pred začetkom vojne. »Zame je ruska literatura v tem trenutku literatura nenapisanih knjig.  Putinov režim deluje brezsramno nekaznovano. Novo zlo korenini v starem zlu. Morda je leninistična utemeljitev političnega umora izginila, a Putin se je vrnil k starim metodam ustrahovanja, v nekaterih primerih tudi k tistemu, kar je KGB imenoval »fizično odstranitev,« je bil kritičen in opozoril, da »Rusija postaja del modernega kluba tiranov, kot sta Savdska Arabija in Severna Koreja«.

Takoj po usodnem četrtku je za The Moscow Times ostro obsodil rusko invazijo na Ukrajino: »Sovjetski zločini so v Rusiji ostali nekaznovani, zato se dogajajo ponovno. Cena za tisto, kar se ni zgodilo leta 1991, so ruski izstrelki in bombe, ki ubijajo Ukrajince danes. Prezgodaj je, da bi Ukrajince prosili, naj nam odpustijo,« je zapisal štiridesetletni pisatelj, ki začasno živi v Berlinu. »Za odpuščanje jih bomo prosili, ko bodo kaznovani zločinci, ki so začeli to vojno. Če kdaj bodo kaznovani.«

Številne druge ruske znane osebnosti, novinarji in druge javne osebnosti so prav tako izrazile svoje nasprotovanje Putinovi invaziji, zvezdniki so v znak protesta vojne na svojih profilih na instagramu objavljali črne kvadrate.

Odprta pisma proti ruski agresiji podpisujejo številna ugledna imena iz sveta literature in umetnosti, javne osebnosti, novinarji in znanstveniki. Do zdaj je odprto pismo proti ruskim vojaškim akcijam v Ukrajini podpisalo več kot šeststo ruskih znanstvenikov in znanstvenih novinarjev; v njem »pozivajo k miru in opozarjajo, da za usoden korak, ki bo zahteval številne žrtve in spodkopava temelje mednarodne varnosti, lahko okrivijo samo Rusijo«.

»Rusija se je s tem, ko je sprožila vojno, obsodila na mednarodno izlolacijo,« so zapisali v pismu, objavljenem na spletni strani znanstvenih novic TrV-Nauka. »To pomeni, da znanstveniki ne bomo mogli več kakovostno opravljati svojega dela. Izolacija Rusije pomeni nadaljno kulturno in tehnološko degradacijo naše države.«