Pakistanska »krivoverka« sanja o domu

Primer pakistanske rimokatoličanke Asie Bibi, ki so jo zaradi svetoskrunstva, bolj natančno žaljenja islama oziroma preroka Mohameda, obsodili na smrt z obešenjem, je po svetu vzbudil veliko pozornosti, tako nasprotovanja kot odobravanja. Po letih sodnih postopkov, med katerimi jo je pakistansko vrhovno sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo, so jo maja lani končno izpustili v Kanado. Te dni v Parizu predstavlja svojo knjigo Enfin Libre! (Končno svobodna!). V njej je popisala devet let, v katerih je, pogosto vklenjena in ves čas pod plazom žaljivk sojetnic, za rešetkami čakala na odhod na vešala.

Dogajanja dejansko ni popisala ona, ampak francoska novinarka Anne-Isabelle Tollet, strokovnjakinja za Afganistan in Pakistan. Asia Bibi namreč ne govori ne francosko ne angleško in je pravzaprav nepismena. Zdaj 48-letna Pakistanka je v Parizu s pomočjo prevajalke iz jezika urdu povedala, da prave svobode dejansko še ni izkusila, saj je zaradi snega in mraza večinoma doma in do zdaj ni kaj dosti potovala po Kanadi.

Tam živi z družino – možem Ašikom in hčerkama. Ti so se v Kanado preselili oziroma v resnici pobegnili zaradi nasilja sonarodnjakov pred ženo in materjo. Vendar Asia Bibi pravi, da pogreša druge sorodnike, predvsem sestre, brata in očeta. Zato sanja, da se bodo lahko nekega dne vrnili v Pakistan.

A do takrat bo najbrž minilo še precej časa. Verjetno ne bodo ostali v Kanadi, saj ji stalni status urejajo v okviru Evropske unije. O tem, da bi dobila politični azil v Franciji, se bo Asia Bibi v petek pogovarjala tudi na srečanju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Že prejšnji petek pa je od pariške županje Anne Hidalgo dobila naziv častne meščanke.



Zadeva z domnevnim svetoskrunstvom Asie Bibi se je začela junija 2009, ko je s skupino drugih žensk obirala jagodičevje v nasadu blizu doma. Ena od njih ji je dejala, naj prinese vodo iz bližnjega vodnjaka, Bibijeva pa se je sproti še odžejala iz pločevinaste skodelice ob vodnjaku. Sodelavke islamske veroizpovedi so jo začele zmerjati, češ da nečista kristjanka ne sme uporabljati iste skodele kot one in naj se spreobrne v islam.

»Imam svojo vero in verjamem v Jezusa Kristusa, ki je za grehe človeštva umrl na križu. Kaj je vaš prerok Mohamed naredil za odrešitev človeštva? In zakaj bi se morala spreobrniti jaz in ne ve?« jim je vrnila Asia Bibi. Jezni vaščani so potem pretepli njo in družino, edine kristjane v vasi, povrhu pa jo je zaradi svetoskrunstva aretirala policija. Po dobrem letu so jo obsodili na smrt z obešenjem. Zaradi svetoskrunstva v Pakistanu sicer niso še nikoli nikogar usmrtili, vendar obtoženi pogosto ostajajo dolga leta za rešetkami.

Drakonska obsodba Asie Bibi je sprožila val navdušenja pri skrajnih islamistih in val zgražanja pri bolj zmernih Pakistancih ter v tujini. Ker jo je pakistanski minister za manjšine podprl in nasprotoval zakonu o svetoskrunstvu, so ga islamski teroristi leta 2011 likvidirali, prav tako katoličana Šahbaza Batija, guvernerja Pandžaba, muslimana Salmana Tasirja pa je iz istega vzroka ustrelil njegov telesni stražar.

Po letih zapletov, pritožb in ponovnih odločanj, med katerimi je odvetnik Asie Bibi moral pobegniti na varno v tujino, je pakistansko vrhovno sodišče jeseni 2018 končno le zavrglo tožbe proti njej. Vendar jo je še nekaj mesecev zadrževalo v neke vrste hišnem priporu, dokler ni maja 2019 končno odpotovala v Kanado.

Domača provinca Asie Bibi Pandžab je najštevilnejša v Pakistanu. Od njenih 110 milijonov prebivalcev je 97 odstotkov muslimanov, kristjanov pa je 2,3 odstotka.