Še pred kratkim, leta 2018, je bil zdaj 67-letni
Carlos Ghosn eden najmogočnejših ljudi v avtomobilskem svetu. Ustanovil in vodil je tako imenovano Renault–Nissan–Mitsubishi Alliance, načeloma enakopravno povezavo francoske in dveh japonskih znamk, v kateri pa ima Renault nesporno vodilno vlogo. Zaradi prikazovanja manjših dohodkov od resničnih in zlorabe sredstev podjetja so ga novembra 2018 aretirali na letališču v Tokiu in ga v naslednjih dveh mesecih odstavili z vseh vodilnih položajev, najprej v Nissanu, potem v Mitsubishiju in na koncu še v Renaultu.
Ghosnu grozeče dolgoletne zaporne kazni seveda niso dišale, zato je konec decembra 2019, ko je bil z varščino milijarde jenov (približno 7,5 milijona evrov) na prostosti, s pomočjo nekdanjega ameriškega komandosa Michaela Taylorja spektakularno pobegnil iz Japonske. Taylor je Ghosna najprej iz hotela v Tokiu s superhitrim vlakom odpeljal na letališče v Osaki, kjer je najel zasebno letalo. Nanj so naložili več velikih kosov prtljage. Med njimi je bil tudi kovček za prevoz zvočnikov, ki so ga na letalo natovorili brez preverjanja na rentgenu, ker je bil prevelik, da bi šel v napravo za pregled.
A v tem kovčku ni bilo zvočnikov, ampak 170 centimetrov visoki Ghosn. Iz Osake so ga z letalom odpeljali v Carigrad, od tam pa s pomočjo podkupljenih mejnih uradnikov z drugim letalom v Libanon. Ghosn se je namreč rodil v Braziliji, vendar ima zaradi libanonskega porekla staršev, tam pa je preživel tudi del mladosti, še libanonsko (in francosko) državljanstvo. V ponedeljek so v Bejrut, kjer živi zadnje leto in pol, prispeli francoski preiskovalni sodniki. Hočejo ga izprašati o francoskem delu njegovih finančnih grehov, zaradi katerih so mu v Evropi zaplenili za več milijonov evrov premoženja.
Francoski sodniki bodo Ghosna izprašali kot pričo, njegovi odvetniki pa zahtevajo, da mu dodelijo status obtoženca. Čeprav padli avtomobilski mogotec ves čas trdi, da je nedolžen, bi mu status obtoženega omogočil, da se pritoži na zakonitost postopka. Njegovi odvetniki namreč trdijo, da so v francoskem postopku odkrili hude kršitve pravil, vendar Ghosn samo kot priča zakonitosti postopka ne more izpodbijati.
Na sodišče v Bejrutu, kjer ga bodo te dni zasliševali francoski preiskovalci, se je Ghosn pripeljal teatralno, v koloni terencev z zatemnjenimi stekli. FOTO: AFP
Življenje Carlosa Ghosna je prav gotovo vredno filmske upodobitve, vendar je vsaj za zdaj še ni dočakal. Po mladih letih v Braziliji – njegov dedek je bil maronit, se pravi kristjan, ki je iz takrat še francoske kolonije na ozemlju današnjega Libanona emigriral v Južno Ameriko – se je leta 1960 z materjo in sestro preselil v Libanon. Študiral je v Franciji in se najprej zaposlil v gumarskem velikanu Michelinu. V 18. letih v gumarski industriji so ga s slovesom uspešnega poslovneža leta 1996 zvabili v Renault, kjer je z brezobzirnimi posegi takrat sveže privatiziranem podjetju povečal dobičkonosnost.
Leta 1999 je bil ključni človek pri Renaultovi združitvi oziroma s pravim imenom prevzemu japonskega avtomobilskega podjetja Nissan, v katerem so ga Francozi postavili na čelo. Japonsko podjetje je takrat veljajo za neozdravljivega bolnika na poti v neizogibni bankrot. Ghosn je z radikalnimi posegi, med drugim z zaprtjem petih tovarn na Japonskem in odpuščanjem 21.000 delavcev, že prvo leto Nissan spet spravil na zeleno vejo, iz izgube v dobiček in v veliko zmanjšanje še leto prej na videz brezupne zadolženosti.
Zaradi dobrih rezultatov so ga leta 2005 imenovali še za direktorja Renaulta in tako je postal vodja Renaulta in Nissana hkrati. Ko je Nissan leta 2016 prevzel japonskega proizvajalca avtomobilov Mitsubishi, je Ghosn postal prvi mož združenja Renault–Nissan–Mitsubishi, enega največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu.
Njegova pot se je z vrha sveta obrnila leta 2018, ko so Japonci odkrili, da so podjetja pod Ghosnovim vodstvom plačevala težke milijone evrov za kupovanje njegovih zasebnih bivališč od Amsterdama, New Yorka in Pariza do Bejruta, Ria de Janeira in Tokia. Poleg tega je v osmih letih pred aretacijo na Japonskem dobil približno 65 milijonov evrov plače, kar je z zapletenim sistemom skrival pred davkarijo. Podobne zgodbe so se pojavljale tudi v številnih drugih državah. Na primer v Franciji so sprožili preiskavo zaradi 11 milijonov evrov sumljivih stroškov na račun Renaulta, zaradi česar so danes v Libanon pripotovali njihovi preiskovalci; zaslišanja naj bi trajala do petka.
Revija
Forbes je Ghosna pred leti opisala kot najbolj delovnega človeka v brutalno tekmovalnem svetu avtomobilske industrije. S prvo ženo, Libanonko Rito Kordahi, ki jo je spoznal v Franciji leta 1984, sta imela tri hčere in sina. Ločila sta se leta 2012, čez štiri leta pa se je Ghosn vzel z Američanko libanonskih korenin Carole Nahas, od njega presenetljivo mlajšo le 12 let.
Človeka, ki je na leto z letali menda prepotoval 240.000 kilometrov, kakor jih je Ghosn, bi prepovedi, kakršne so zaradi koronavirusa uvedli v zadnjem nekaj več kot letu najbrž kar hudo omejile. A se je sam omejil že pred izbruhom pandemije. Od konca leta 2019 ne more več nikamor iz Libanona, saj ga z mednarodno tiralico preganja tudi Interpol.
Komentarji