Neomejen dostop | že od 9,99€
Nekdanji ameriški predsednik in najverjetnejši kandidat republikanske stranke na predsedniških volitvah letos novembra je odkorakal iz sodne dvorane sodišča v New Yorku, medtem ko je 57-letna odvetnica Roberta Kaplan imela zaključni govor v procesu, na katerem so mu sodili zaradi obrekovanja njene klientke E. Jean Carroll. V petek je porota sklenila, da mora Donald Trump Carrollovi, nekdanji piski nasvetov v reviji Elle, plačati skupaj kar 83,3 milijona dolarjev (76,6 milijona evrov), ker je z zanikanjem posilstva iz leta 1994 razžalil njeno čast. To je samo eden od procesov, ki potekajo ali bodo kmalu potekali proti Trumpu. Nekateri kazenski, na katerih bi ga lahko celo poslali za rešetke, so za nadaljevanje politične poti nekdanjega predsednika sicer bolj nevarni od civilnih, kakor je bil ta, ki se je končal v petek. Na teh mu lahko dosodijo samo – sicer za navadne ljudi nepredstavljivo visoke – denarne kazni. Devetčlanska porota, sestavljena iz sedmih moških in dveh žensk, katerih imen, razumljivo, niso razkrili, je za odločitev potrebovala samo tri ure razpravljanja.
Zaradi narave ameriškega sodnega sistema ter razvpitosti in bogastva obtoženca bo gotovo trajalo še leta, da bo katero od sodišč na naslednjih stopnjah izreklo dokončno sodbo. Pravna ekipa 77-letnega newyorškega nepremičninskega mogotca, ki je na starost postal neverjetno uspešen tudi v politiki, je že napovedala pritožbo. Trump sicer trdi, da Carrollove sploh ne pozna. Vse skupaj da si je izmislila, ker je hotela reklamo za svojo biografijo, poleg tega pa naj bi seveda šlo za zaroto njegovih političnih nasprotnikov, s sedanjim demokratskim predsednikom in njegovim najverjetnejšim tekmecem novembra Joejem Bidnom na čelu.
Odvetnica judovskega rodu Roberta Kaplan ima za pasom že nekaj odmevnih skalpov poleg Trumpovega. Odkrita lezbijka že od srednje šole, kjer je na maturantskem plesu imela soplesalko, je postala znana leta 2009, ko je zastopala takrat 80-letno, danes že pokojno aktivistko za pravice istospolno usmerjenih Edie Windsor. Ta se je v Kanadi poročila s partnerko, ko pa je po njeni smrti dedovala celotno premoženje, bi morala v ZDA plačati visok davek, saj zaradi federalnega zakona o zaščiti zakonske zveze iz leta 1996 njun zakon ni bil priznan v vseh zveznih državah.
Windsorjeva se je odločila, da bo šla v pravni boj, vendar noben odvetnik ni hotel prevzeti primera. Razen Kaplanove, ki ga je pripeljala vse do zveznega vrhovnega, se pravi ameriškega ustavnega sodišča. To je v prelomi sodbi leta 2013 razsodilo, da je omenjeni zakon iz leta 1996 v nekaterih delih neustaven, kar je nato s še eno ločeno razsodbo leta 2015 privedlo do tega, da imajo istospolni zakonski pari v celotnih ZDA enake pravice kot vsi drugi zakonci.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji