Novi drugi človek Kitajske

V drugi najštevilčnejši stranki na svetu – več članov ima indijska Bharatija Džanata –, kitajski komunistični partiji, se še vedno gredo rituale, kot so množični partijski kongresi, katerih izid je jasen že vnaprej. Zadnji, dvajseti, je v Veliki palači narodov v Pekingu potekaj prejšnji teden. Še največje presenečenje, vsaj za tiste brez vpogleda v ogromno in zapleteno partijsko zakulisje, je bilo, da je drugi najvplivnejši človek vrhovnega organa, politbiroja, postal 63-letni Li Qiang, partijski šef v največjem kitajskem in za Tokijem drugem največjem mestu na svetu Šanghaju.

Karte so se razkrile, ko je Li pred delegate na oder prikorakal takoj za vrhovnim šefom Kitajske, predsednikom države, generalnim sekretarjem partije ter prvim človekom politbiroja, 69-letnim Xijem Jinpingom. Vodilni organ je sicer sestavljen iz dveh krogov. Vseh članov je 25, od teh pa jih je sedem še v stalnem komiteju. Ti dejansko odločajo, kako bo delovala najštevilčnejša država na svetu in drugo največje gospodarstvo. Na čelu je zdaj Xi, status Lija kot drugega pa bodo uradno potrdili marca prihodnje leto, ko bo po dveh mandatih nasledil dosedanjega premiera Lija Keqianga.

Li Qiang (drugi z leve) je na oder partijskega kongresa prikorakal takoj za vrhovnim kitajskim voditeljem Xijem Jinpingom (prvi z leve). FOTO: Wang Zhao/AFP

V nasprotju z rdečim princem Xijem, sinom velikega revolucionarja in enega najvplivnejših voditeljev komunistične Kitajske Xija Zhongxunga, je Li iz bolj povprečne družine. Ker je bil do zdaj precej v ozadju, o njem ni znanega kaj dosti. Odraščal je v mestu Rui'an na vzhodni obali države. V domači provinci Zhejiang je študiral na kmetijski univerzi. Kot član partije od leta 1983 se je počasi vzpenjal v njenih vrstah. Ključno za njegovo kariero je bilo, ko je Xi leta 2004 postal partijski šef v Zhejiangu, Li pa je bil vodja njegovega kabineta.

Ko je Xi napredoval proti vrhu, mu je zvesti Li sledil. Položaj partijskega šefa Šanghaja je dobil leta 2017. Ker ni imel izkušenj kot namestnik premiera in kot vodja kakšne od revnih provinc, kar so navadno pogoji za premierski položaj, je bil njegov vzpon veliko presenečenje. Še posebno, ker je Liju marsikdo očital, da se je kovida v Šanghaju lotil s pretiranimi ukrepi. A poznavalci zdaj domnevajo., da je dal Xi s tem jasen signal nasprotnikom, ki jih v partiji nima malo, da bolj od vsega drugega ceni zvestobo.

Vsekakor bo Li postal premier in s tem drugi človek že tako zapletene Kitajske v posebno težavnem času. Njeno gospodarstvo – usmerjanje tega je najpomembnejša naloga prvega ministra – se ohlaja, prav tako odnosi z najpomembnejšo državo na svetu ZDA. Pandemije se še vedno lotevajo z drakonskimi ukrepi, nad vsem pa kot velikanska nočna mora visi vojna v Ukrajini in potencialno še bolj eksplozivna možnost vojne med Kitajsko in ZDA zaradi Tajvana.

A jasno je, da bo poskušal Xi vsaj naslednjih pet let, kolikor so mu oziroma si je podaljšal mandat, velikanski državi vladati s trdo roko. Zato si je za najožje sodelavce izbral ljudi, za katere je popolnoma jasno, da se za svoj položaj ne morejo zahvaliti nikomur drugemu kot vrhovnem šefu. Njegov najbližji pomočnik in zaupnik pa je od zdaj Li Qiang.