Nova počastitev velikega literata

Ena od prireditev, povezanih s frankurtskim knjižnim sejmom – letos bo potekal od 18. do 22. oktobra, prestižni naziv častne gostje pa je pripadel Sloveniji –, je podelitev nagrade za mir združenja nemških knjižnih založnikov in knjigarn. Od leta 1950 jo namenijo osebam, ki so s svojim delom na področjih literature, znanosti ali umetnosti pomembno prispevali k udejanjenju ideje miru. Letos bo oktobra ob koncu sejma nagrado v nekdanji cerkvi Paulskirche v Frankfurtu dobil pisatelj Salman Rushdie, so v ponedeljek, na njegov 76. rojstni dan, sporočili iz združenja nemških knjižnih založnikov in knjigarn. Poleg priznanja bo dobil tudi 25.000 evrov denarne nagrade.

Salman Rushdie se je rodil leta 1947, ob koncu britanske oblasti na Indijski podcelini, v takratnem Bombaju, danes Mumbaiju v Indiji. Starši so bili liberalni muslimani, sam pa je vero opustil in se ima za strogega ateista. Že med srednjo šolo se je preselil v Veliko Britanijo, kjer je potem na znameniti univerzi v Cambridgeu diplomiral iz zgodovine. Najprej je delal v oglaševanju, leta 1975 je objavil svoj prvi roman Grimus, a so ga tako bralci kot kritiki večinoma spregledali. Na pot slave, ki ga je pripeljala do današnjega statusa enega največjih zvezdnikov med sodobnimi pisatelji, ga je postavil drugi roman Otroci polnoči leta 1981. Zanj je dobil tudi prestižno Bookerjevo nagrado, s katero ovenčajo najboljše romane, izdane v Veliki Britaniji in na Irskem.

Še bolj je postal Rushdie znan leta 1988, ko je izšel njegov četrti roman Satanski stihi, tako kot njegova druga dela napisan v slogu magičnega realizma. Zelo kontroverzni roman, katerega inspiracija je bilo življenje največjega islamskega preroka oziroma Alahovega odposlanca Mohameda, so islamistični fanatiki ocenili kot blasfemijo. Na začetku leta 1989 se je na nasilnih protestih proti pisatelju in knjigi v glavnem mestu Pakistana Islamabadu zbralo na tisoče ogorčenih vernikov, čeprav so roman v državi že pred tem prepovedali.

Največji vpliv na Rushdijevo življenje pa je imela tako imenovana fatva, ki jo je po protestih v Pakistanu razglasil takratni vrhovni voditelj Irana ajatola Homeini. Z njo je muslimane po vsem svetu pozval, naj ubijejo pisatelja in njegove založnike. Britanska vlada je Rushdieju, od leta 1964 britanskemu državljanu, dodelila 24-urno zaščito, zanimivo pa je, da so pisatelja in njegovo delo ostro kritizirali tudi nekateri parlamentarni poslanci, tako konservativne kot laburistične stranke.

Od leta 1989 je Rushdie živel na tajnih lokacijah, tako rekoč v ilegali. Leta 1998 je oznanil, da se ne bo več skrival, Iran pa fatve ni nikoli uradno preklical. V 21. stoletju se je Rushdie, ki je zdaj skupaj s peto ženo, preselil v New York v Združenih državah Amerike, katerih državljan je od leta 2016.

Da pa so čustva številnih muslimanov do njega še vedno zelo gorka, se je krvavo pokazalo 12. avgusta lansko leto. Med predavanjem v letoviškem mestecu Chautauqua na vzhodu ameriške zvezne države New York ga je napadel 24-letni potomec libanonskih staršev Hadi Matar. Pisatelj je napad, med katerim ga je mladi Arabec večkrat zabodel z nožem, sicer preživel, vendar je izgubil vid na desnem očesu.