Kakšna je cena krone? Ugotovite sami

Kronanje novega otoškega kralja se bliža, a kralj Karl III. in Buckinghamska palača med čakanjem na spektakel, ki bo davkoplačevalce stal 115 milijonov evrov, ne bosta imela miru: londonski časnik Guardian se jih je lotil s projektom Cena krone, v katerem bo kar 15-članska novinarska ekipa v prihodnjih tednih postavila kup precej neprijetnih vprašanj.

Tematika novemu vladarju ne more biti povšeči, noče razpravljati o tem, kako je obogatela njegova družina, in o sumljivem izvoru njihovega bogastva, prav tako mu niso po volji vprašanja, ali javnost za rekordne vsote, ki jih vsako leto namenja Windsorjem za njihov razsipni življenjski slog, sploh dobi kaj v zameno.

Vprašajte koga drugega

Guardianova kolumnistka Polly Toynbee je v sredo, po prvih objavah raziskave, ugotavljala: »Za nekaj tako votlega je kraljeva družina presenetljivo draga. Monarhija ni problematična zaradi prevelike moči kraljeve družine, ampak zaradi njene popolne nepotrebnosti, zaradi ničvrednega vakuuma, zavitega v ceremonialnost.«

Novinarji Guardiana so na natančno formulirana vprašanja v zadnjih tednih iz palače dobili zmeraj enake odgovore: »Vprašajte koga drugega«, »Ugotovite sami« ali preprosto »Tega nimate pravice vedeti.« O dostopu javnosti do arhivov, ki so formalno last kraljeve družine, odločajo v palači sami, razpravljanje o obnašanju članov kraljeve družine je v parlamentu prepovedano, še najbolj pa dvor skriva podatke o finančnih zadevah. Vsakršna vprašanja medijev, na primer o tem, koliko denarja se porabi za varovanje kraljeve družine, ostajajo neodgovorjena, ker bi to pomenilo »nesprejemljivo grožnjo njihovi varnosti«. Enako je z oporokami, do leta 1911 so bile dostopne javnosti, po intervenciji kraljice Marije Teške, vdove kralja Jurija V., ki je hotela prikriti zunajzakonske pustolovščine brata Francisa, vojvode Teškega, pa ne več.

Nekaj se je našlo tudi za princa Andrewa

Guardianova raziskava je pokazala, da vojvodini Lancaster in Cornwall z nepremičninami, hoteli, gradovi, trgovinami in zemljišči na najdražjih lokacijah in ogromnim seznamom investicij kraljevi družini prinašata velikanske dobičke, a jima davkov ni treba plačevati.

Zdajšnji kralj Karl III. in Elizabeta II. sta iz tega naslova prejela več kot milijardo evrov sredstev, a kljub desetletja trajajočim poskusom parlamentarcev, da bi se dobički vojvodin stekali v državno zakladnico, se ureditev ni spremenila. V palači trdijo, da gre za zasebne prihodke, popolnoma ločene od vsakokratnega financiranja kraljeve družine, ki zdaj nanese 98 milijonov evrov na leto. Z delom prihodkov od vojvodine Lancaster – šlo naj bi za več kot deset milijonov evrov – naj bi pokojna kraljica pomagala princu Andrewu v zunajsodni poravnavi v civilni tožbi Virginie Giuffre, ki ga je obtožila spolne zlorabe v času svoje mladoletnosti.