Najmlajša Bookerjeva nagrajenka z novim romanom

Novozelandska pisateljica Eleanor Catton, ki je leta 2013 pri osemindvajsetih letih postala najmlajša Bookerjeva nagrajenka z romanom The Luminaries, je po desetih letih napisala novo delo Birnam Wood, satirično-psihološko-ekološki triler, ki v stilu Shakespearjevega Macbetha govori o pohlepu in izkoriščanju zemlje.

Mladi člani vrtnarskega kolektiva Birnam Wood (ki spominja na gozd v Shakespearjevem Macbethu) želijo ekološko kmetijo uporabljati za pridelavo pridelkov, medtem ko jo ameriški milijarder Robert Lemoine želi kupiti, da bi jo uporabil za krinko za nezakonito rudarjenje redkih rudnin.

Oba njena romana poganja človeški pohlep po ropanju novozelandskih naravnih virov. Z bookerjem nagrajeni roman The Luminaries, sicer kostumska drama, govori o pohlepu, ljubezni, umoru in maščevanju v času novozelandske zlate mrzlice. Kritiki v njeni domovini so mu namenili precej posmehljivih, seksističnih opazk, zato pa jo mednarodna kritika uvršča med George Eliot in Itala Calvina.

Uspešna je bila tudi mini serija, ki jo je po romanu leta 2020 priredila za BBC in jo lahko zdaj gledamo na Netflixu z Evo Green v glavni vlogi. Vmes je napisala tudi scenarij za film Emma po romanu Jane Austen, v kateri v glavni vlogi nastopa Anya Taylor Joy (zvezda serije Damin gambit). Vendar je potrebovala deset let, da se je vrnila k leposlovju, vmes se je poročila in dobila otroka, saj je po bookerju občutila posebno breme pričakovanj, je rekla.

Otrok jo je resnično spremenil

»Bookerjeva nagrada mi je spremenila življenje, toda otrok je tisti, ki te resnično spremeni,« je dejala za Guardian. Zdaj skupaj s hčerko in možem, ameriškim pesnikom Stevenom Toussaintom, živijo v Cambridgeu, kjer mož na univerzi pripravlja doktorat iz filozofije religije.

Čeprav je bila prej podpornica nekdanje novozelandske premierke Jacinde Ardern, pravi, da je popolno zaprtje meja domovine na vrhuncu pandemije vzela »zelo osebno«, saj sta z možem obtičala v tujini in sta šele po dveh letih lahko obiskala pisateljičine starše na Novi Zelandiji in jima prvič pokazala dveletno hčerko.

Leta 2015 se je znašla v središču medijske afere, ko je na literarnem festivalu v Džajpurju v Indiji novozelandske politike označila za »neoliberalne, pohlepne in obsedene z dobičkom«. V medijih v domovini so jo obtožili, da je izdajalka in »nehvaležna hua« (slabšalni izraz za žensko v maorskem slengu).

To je bila zanjo izjemno uničujoča in travmatična izkušnja, se spominja tistega obdobja, a se je tudi zato spravila iz pisateljske blokade in začela pisati nov roman. Kmalu je opustila vse družbene medije, ker je prepričana, da »izkrivljajo človeško naravo in spreminjajo naš način razmišljanja«. Tvitanje primerja z »metanjem papirnatih puščic v prazno«, ne da bi vedeli, koga bo puščica zadela. »Nič čudnega, da javne debate postajajo strupene, polarizirane in nerešljive.«