Na Novi Gvineji ni ljudožercev

»Izjava predsednika Joeja Bidna bi lahko bila lapsus; a kakorkoli, moja država si ne zasluži, da bi jo ocenjevali tako,« je v sporočilu v nedeljo zapisal urad Jamesa Marapa, premiera Papue Nove Gvineje, ki pokriva vzhodni del drugega največjega otoka na svetu Nove Gvineje. Predsednik Združenih držav Amerike Biden je prejšnji teden namreč omenil, da posmrtnih ostankov njegovega strica Ambrosa Finnegana – izginil je na tihooceanskem bojišču leta 1944 – niso našli, »ker je bilo tam takrat veliko ljudožercev«.

Premier Marapa je povedal, da se je z Bidnom do zdaj srečal štirikrat, vendar je predsednik ZDA vedno lepo govoril o Papui Novi Gvineji in ni nikoli omenil, da bi bili njeni prebivalci ljudožerci. Dejansko sta bila kanibalizem in lov na glave tam razširjena, zaradi izredne izoliranosti številnih predelov pa nekateri menijo, da v odmaknjenih krajih te srh zbujajoče prakse še danes niso povsem izumrle; državo večinoma prekriva džungla, iz katere se dvigujejo gorske verige, katerih vrhovi dosežejo celo več kot 4500 metrov.

Uradna verzija smrti Ambrosa Finnegana je veliko manj dramatična od nečakove pripovedi. Zaradi neznanega vzroka je med poletom poštnega letala nad morjem v bližini Nove Gvineje pristal na vodi. Rešili so enega od štirih članov posadke, treh, med njimi Bidnovega strica, pa ne, vendar ni podatkov o tem, da so domnevali, da bi ga pojedli domačini. Premier Marapa je dejal, da so med njimi in Američani »veliko trdnejše vezi, kot je ena izjava, ena beseda, ena iztočnica«, zato je prepričan, da se odnosi zdaj ne bodo poslabšali. Je pa ZDA pikro pozval, naj se raje kot s kopanjem po preteklosti loti čiščenja ostankov druge svetovne vojne, ki jih je tam še vse polno.